Nekje v začetku leta nisem imel težav z vstajanjem in sem mislil, da mi je končno uspelo prestaviti večerno zavlačevanje v jutro, pa mi ni uspelo. Vsaj ta mesec sem zopet vstajal z budilko, nekaj do šestih zjutraj in opažam, da mi osem ur spanca ni dovolj; popoldne sem utrujen in to popoldansko ne samo poležavanje, tudi dremanje mi paše.
Glede na vsebino sanj, so mi te popoldanske tiste najslajše; tiste jutranje so pa najslabše: sanjam same nesmisle in želja po odkrivanju nečesa novega me kar vleče nazaj (v sanje). Neumnost, vem, ampak omenjena želja je močna.
Moti me tudi to, da popoldne veliko lažje zaspim kot zvečer. Ko bi bilo vsaj enako. Nekako me zvečer utrujenost ne pobira in takrat me tudi vse moti, sploh vročina in potenje, medtem ko lahko popoldne zaspim ob hrupu brez težav. Ni mi jasno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar