Embalaža upornika

Danes sem nisem mogel več zadrževati; načel sem čokolado.

Imel sem jo v drugem predalu in jo lansko leto prejel kot novoletno poslovno darilo. Zapakirana je bila v celofan znotraj blago rebraste kartonaste kockaste embalaže. Na njej je pisalo ime glavnega mesta in pod tem okus oreha v temnem čokoladnem tonu. Takoj po odprtju kartona, je sledilo prvo razočaranje — nikjer nikakršnih izboklnin zaradi orehov – in tudi okus je bil temu primeren, sama grenkoba.

Sedaj sem pogledal ceno in lahko pritrdim, da te in podobnih čokolad ne bom nikomur niti sebi nikoli kupil. Ni vredna. Še tiste germanskih trgovinskih znamk so boljše. Vsaj meni.

Podpihovanje zavisti

Ne morem verjeti, kako se je v zadnjih desetih leti „svet“ spremenil. Ljudje so vedno bolj lačni oziroma požrešni potrditve oziroma pozornosti. Največji doprinos vidim kot posledico obstoja t.i. spletnih družabnih omrežij. Družbena omrežja zame ne obstajajo, kajti še nikogar nisem slišal, da bi za kogar koli rekel, da je družben; vedno sem slišal, da je kdo družaben ali pa ni.

Še več, med pogovori sem mimogrede izvedel, da se zaradi nepotrditev gradijo tudi zamere … Zame morajo biti vsaj tri izbire: potrditev, zavrnitev in zadržanost, zato se okolij, kjer obstaja zgolj možnost potrditev in zaradi česar nastajajo zaključki, da je nepotrditev zavrnitev, izogibam.

Moja izbira v januarju je učenje računovodstva. Preostali dve možnosti sta dati to delati drugim ali pa plačati kazen.

Vrelišče sanj

Počutim se utesnjenega v širokem naboru možnosti. Veliko preprosteje se odločam med dvema ali tremi izbirami; ko je teh enajst, trideset in petinosemdeset, je premišljevanja preveč.

Kaj me čaka v tem letu, je klestenje izbir, ki dozorevanjo vsakodnevno, tudi med vožnjo. Preveč imam idej in premalo časa, ki odteka med vlečenjem svoje prikolice mnenj, občutkov, odnosov, vrednot, odločitev in prepričanj iz dneva v dan, dan za dnem.

Gledam fotografije in se sprašujem, kaj sem si takrat želel … zagotovo bi bilo bolje dokumentirati več … ampak, kakorkoli že je, dobivam občutek, kaj se je takrat dogajalo in dogajalo se je več.

Iluzija potrebe

Prehod v novo leto je bil sijajen, žal pa to ne velja za njegove (gospodarske) posledice.

Z izstopom Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske se je vrnilo carinjenje in Pošta Slovenije je uvedla blagovna pisma. Za zvrhano skledo je poskrbel še dvig davka na dodatno vrednost v Nemčiji na raven izpred prvega julija, saj je bil ta pol leta za tri odstotke nižji kot ukrep za omilitev državnih omejitev. Sledenje sem prebolel, prvi dve katastrofi pa še prebolevam.

Preprosto ne morem verjeti, da je poštnina sedaj odvisna od vsebine. Kuverta je kuverta v vsakem primeru, enako težka in dostava ni nič bolj zapletena. Vsaj tako stvari vidim.