Rjave opeke

Nekje v začetku leta nisem imel težav z vstajanjem in sem mislil, da mi je končno uspelo prestaviti večerno zavlačevanje v jutro, pa mi ni uspelo. Vsaj ta mesec sem zopet vstajal z budilko, nekaj do šestih zjutraj in opažam, da mi osem ur spanca ni dovolj; popoldne sem utrujen in to popoldansko ne samo poležavanje, tudi dremanje mi paše.

Glede na vsebino sanj, so mi te popoldanske tiste najslajše; tiste jutranje so pa najslabše: sanjam same nesmisle in želja po odkrivanju nečesa novega me kar vleče nazaj (v sanje). Neumnost, vem, ampak omenjena želja je močna.

Moti me tudi to, da popoldne veliko lažje zaspim kot zvečer. Ko bi bilo vsaj enako. Nekako me zvečer utrujenost ne pobira in takrat me tudi vse moti, sploh vročina in potenje, medtem ko lahko popoldne zaspim ob hrupu brez težav. Ni mi jasno.

Znana melodija

Prepričan sem, da je skoraj vsak enkrat slišal dele naslednje skladbe, čeprav takrat ni poznal naslova.

Tudi jaz ga nisem poznal …

Sterilne konice

Opažam, da so ljudje ponosni na tisto, kar prinesejo iz trgovine (se radi pohvalijo, tudi s fotografirami) … mene pa ganejo drugačne stvari.

Včeraj sem bil v laboratoriju in tam je ena škatla oziroma je več škatelj, ki so si podobne, in katero poimenujejo analizator in, če bi jo fotografiral, večina (vključno z mano) ne bi imela pojma, kaj to je. Škatla je velikosti dveh večjih fotokopirnih strojev in ima razne pokrove in odprtine.

Ker me je zanimalo, kaj ta škatla počne, sem si prebral, in, kolikor sem razbral v škatlo (v nadaljevanju stroj) položijo vzorce človeških tekočin (naprimer krvi) ter jo redno (verjetno vsakodnevno) opremljajo z različnimi reagenti, ki se nahajajo v posodicah podobnim kartušam za tiskalnike. V stroju so nameščene pipete, ki se same opremijo s konicami in izvajajo zahtevane poskuse. Na koncu stroj izpiše rezultat poskusa. In to je to.

Če samo pomislim na poskus iz srednje šole, kjer smo določali vsebino vitamina C z opazovanjem, kdaj se tekočina obarva, lahko rečem, da s takšnim delom ne bi prišli daleč. Preveč monotono in prav je, da takšne dolgočasne naloge opravlja stroj.

Kratka sprememba

Pravijo, da DNK nosi kompleten zapis človeka in največje vprašanje mi predstavlja način, kako in kaj določa, da neka celica postane drugačna od prve. Drugače povedano, celice se delijo in vsaka nosi isti dedni zapis, ampak po takšni logiki bi morale potem biti vse celice enake, vendar temu ni tako, saj poznamo različna tkiva, torej mora pri delitvi ali kasneje priti do nekašnih sprememb.

Velika števila

Priznam, da je bila statistika tako brezpredmetna kot filozofija. Preveč vsega je bilo v zraku in vse nepovezano. Čeprav je marsikdo mislil, da sem jo razumel, oziroma jo obladam, jaz tega občutka nikoli nisem imel. Razumel sem osnove, potem pa se je izgubila vsaka sled. Zato sem v tem mesecu iz zanimanja prebral dve knjigi, da bi jo končno razumel, in lahko zaključim, da je jo je mogoče razdeliti na štiri dele: štetje, porazdelitve, testiranje hipotez in napovedovanje.

Najprej imamo podatke na katerih se izvedejo razne statistike. Statistika v bistvu pomeni kakršno koli operacijo ali skupek operacij nad podatki. Primeri statistk so izračun povprečja, izračun standardnega odklona, izračun interkvartilnega razmika ipd. Na kratko; vse gre po forumulah, kjer pa se sreča prvo izjemo. Kar naenkrat povsod delimo z n (številom podatkov) razen v primeru standardnega odklona, kjer delimo z n minus ena.

Vse te formule pridejo iz formul za cenilke izbrane porazdelitve. Največkrat se za podatke, ki si jo lahko prestavljamo kot tir, kjer je vlak slučajna spremenljivka, predpostavi normalna (Gaussova) porazditev, ki v resničnosti ne obstaja: nikoli ne bomo imeli podatkov iz resničnosti, ki bi tej porazdelitvi ustrezali, torej se v ozadju naredi nekaj predpostavk. Obstaja še cela vrsta porazdelitev, znana je naprimer: Studentova t-porazdelitev, in iz porazdelitev slučajnih spremenljivk nastanejo testi.

Testiranje hipotez sestoji iz ničelne hipoteze in alternativne. Pri ničelni hipotezi se vedno testira enakost z neko vrednostjo, zato so alternativne vedno enostanske ali obojestranske. Dve strani obstajajata zaradi intervala zaupanja, ta pa je odvisen od stopnje tveganja oziroma stopnje značilnosti. Če naš test zadane interval, nam test ničesar ne pove; če ne zadane, hipotezo zavrnemo. Ker se v nekaterih izračunih intervalov pojavljajo magične vrednosti, je testiranje eno samo preračunavanje po receptih, skratka nič zanimivega, naprimer iz Studentove t-porazdelitve nastane t-test, ki se uporablja za testiranje pričakovane vrednosti, kadar standardni odklon ni znan. Če je pa znan, pa se uporabi z-test. Čisti recepti. Nekaj več dela je z t.i. multivariatno analizo, kjer se primerja dve porazdelitvi ali več, ampak zopet gre vse po formulah.

Zadnja stvar, napovedovanje, je še najbolj zanimivo. Nekateri temu rečejo regresija. Postopki pa so popolnoma enaki tistim, ki jih v geodeziji poznajo pod pojmom izravnalni račun. K napovedovanju spada tudi umetna inteligenca, kjer je največji izziv podatke; naprimer sliko; pretvoriti v števila in potem nazaj.

Toliko o tem.