V bistvu me je sram, ko prebiram besedila izpred sedmih oziroma osmih let. Čudim se (sam sebi), čemu sem pisal take podrobnosti, kot je število žarnic, prisotnost ajvarja in pomanjkanje pozornosti …
Premica brez mesa v prostoru pove, da mi je veliko lažje povedati, česar nočem, saj na drugi strani niti ne vem, kaj (si) želim.
Kaj sploh počnem vse dni? Na spletu gledam nepremičninske oglase oziroma nepremičnine, ki jih kljub skopim informacijam (povečini sta navedena zgolj kraj in velikost parcele/objektov) najdem na zemljevidu, jih obiščem ter si vsakič rečem, kako zvito izberejo fotografije, saj so predmeti oziroma stavbe v resničnosti veliko manjši oziroma manjši.
Tudi prej, med potjo, sprehodom ali kako drugače, sem opazoval hiše in takoj pod streho, ponavadi s krajše oziroma ožje strani hiše (če ima hiša tloris pravokotnika), ni pa nujno, je zid, ki ponavadi tudi podpira ostrešje, v trikotni obliki, in šele ta mesec sem odkril slovensko besedo za ta zid. Imenuje za „zatrep.“
