nedelja, 28. junij 2015

Jama gramoza

Kdo bi verjel, da sem problem, s katerim se ubadam že nekaj tednov, rešil tako, da sem odstranil svojo rešitev, mojo rešitev, ki naj bi zadevo pohitrila, vendar jo je dejansko upočasnila. A ti šment.

sreda, 24. junij 2015

Otok črnih brez

Bil sem že v marsikateri tovarni, resda ne v vsaki, vendar v tu in tam kakšni pa že. Tako kot v avtomobilski je tudi v farmacevtski viden trak oziroma postopek, ki na koncu pripelje do končnega izdelka, ampak, ko si enkrat tam in vidiš vse, končni izdelek in njegovi zasnovalci niso kaj prida več vredni. Grozno bolj te zanima, kdo je bil tisti nekdo, ki je zasnoval, naredil in povezal vse te (morda edinstvene?) tovarniške stroje v neprekinjen ritem, saj se ti zdi, da je moral biti ta nekdo vsaj tridesetkrat bolj sposoben kot vsi zaposleni tam.

Ko pomisliš še, da je moral nekdo opremiti kirurško dvorano, podvomiš v pomembnost poklica kirurga, ki zna dvorano in opremo tam le uporabljati.

Zato si želiš nekoč spoznati tovarno, ki proizvaja tovarne, požreti vse njihovo znanje, ter si sestaviti kakšen takšen stroj, ki ga množica nikoli ne bo imela.

sreda, 17. junij 2015

Usahla poplava

V tej množici tujih taktirk ni nič narobe, če se počne nekaj drugega ali ne sledi dosledno.


Absolutnega prav(a) tako ali drugače ni.

petek, 12. junij 2015

Izložba hrepenenja

Arhitekt opazuje, ne modruje.
Se uči, da nekaj dobrega naredi.
Počasi napreduje, ker ga nekaj omejuje.

Sčasoma ugotovi, da si nekaj drugega želi.

Arhitekt si svoj svet gradi,
vmes pa še kakega skadi.
Vse dobro zbira, ostalo prezira.

Arhitektu se svet podira, zaklala ga je sekira.

Njegova najljubša. Sekira seveda.

četrtek, 4. junij 2015

Izogibanje presenečenja

Servis za avto naj bi trajal eno uro in res je trajal le eno uro, vendar je nastal nov problem. Pozabili so mi namreč povedati, da mora avto po servisu mirovati vsaj še deset ur. K sreči so mi dali nadomestno vozilo, ki je bilo ... večje ... starejše ... mehkejše in po nekaj minutah zapolnjeno s bencinskimi hlapi.

Prvih nekaj kilometrov spoznavanja vozila sem se spraševal, od kod prihaja takšen vonj; dokler nisem za sabo, zadaj za sedežem, opazil „laksarco“ (nahrbtno kosilnico) in se od presenečenja nasmehnil, saj sem poleg drugega vozila odpeljal tudi kosilnico, vendar, čigavo?

„Zagotovo je od ene njihove stranke, ki je imela to vozilo pred mano in je sedaj doma jezna, ker je ne najde.“

Po nekje dveh prehetenih traktorjih in štiridesetih minutah vožnje po okoliških cestah zaradi odsotnosti vinjete in posledičnem izogibanju avtoceste pridem domov in si jo ogledam od bližje. Ne, nihče ni jezen; je kar od avtohiše. (:

Tako je pisalo na njej.