torek, 13. september 2022

Park pokrajine

Končno oddih, tokrat ob kraških pojavih…

Pojavi se razprostirajo na skoraj dvesto šestdeset hektarih in, četudi se je prehodilo čez deset kilometrov poti po travnikih, kolovozih, asfaltu, gozdnih stezah …, se ni videlo vsega, kar bi se lahko videlo oziroma je bilo prikazano na spremljevalnih tablah.

Ideja oziroma želja po obisku je trajala vsaj dve leti oziroma od opaženega smerokaza med vožnjo tam mimo, morda pred sedmimi leti, ne vem točno.

Če ne dolgovezim; nisem pričakoval veliko, tudi ganjen nisem, ampak to vsekakor ni bil zadnji obisk Krajinskega parka Lahinja.

petek, 17. junij 2022

Tovornjak čistoče

Lansko leto sem si zadal cilj, da v dveh tednih prekolesarim tisoč kilometrov. Številka se mi je na prvi pogled zdela impozantna v smislu „lepe okrogle številke,“ ko pa sem preračunal in premislil, kaj to pomeni na vožnjo oziroma na dan, pa sem ugotovil, da toliko v danem času ne prevozim niti z avtomobilom.

Leto se je obrnilo in že pred veliko nočjo sem opravil dve vožnji in, kar se mi je takrat zdelo neverjetno, so bila živahno rumena polja repne ogrščice, ki jih še nikoli nisem opazoval s kolesa. V maju sem občasno kolesaril, kar sem pospešil v juniju.

Od drugega junija do danes, torej v petnajstih dneh, sem prekolesaril petsto sedeminštirideset kilometrov, več ali manj po istih poteh in v isto smer, vendar ne tako kot v maju, saj sem spremenil kraj prehranjevanja. Kakorkoli, dosegel sem pol cilja. (:

Seveda bi lahko kolesaril še več, omejitvi sta bile samo dve: razpoložljiv čas in vremenski pogoji. Dejansko je razpoložljiv čas določalo vreme. Kolesarilo se je zjutraj, največ do enajste ure in popoldne po osemnajsti uri, ko so sončni žarki že izgubljali svojo moč.

Bila je tudi tretja omejitev; moja lenoba, saj sem si prve kilometre pogosto očital: „Kaj mi je tega treba?“ vendar je to po nekem času izvenelo; danes mi je po sedemindvajsetih kilometrih vožnje postalo izjemno prijetno …

sreda, 27. april 2022

Voda grla

Po eni strani mi je dolgčas … potem pa nekaj naredim (npr. odnesem paket na pošto) in ob vračanju nazaj začnem razmišljati, ali sem se pri tem premalo potrudil (npr. vsebino paketa slabo obvil oziroma zavaroval) in se sprašujem, zakaj se nisem bolj potrudil, saj sem imel čas, mnogo časa, in tudi sredstva za dosego tega (npr. povoj z mehurčki) …

Danes je praznik in, če ne bi bil, bi zopet obiskal pošto. Zato tja pojdem jutri. Seveda mi je to jasno že celi dan, vendar za to nisem še ničesar postoril.

ponedeljek, 17. januar 2022

Močvirje želja

Danes sem (ponovno) razočaran nad sabo. Razstrgal sem si še ene hlače na povsem podoben način kot prej, a sem šele tokrat ugotovil, kako mi je uspelo. Prehiter sem … kakorkoli obrnem, četudi so te stare vsaj deset let … ne morejo biti večne. Upam, da kaj od tega odnesem za prihodnjič.