nedelja, 19. april 2026

Dežnik slovesa

Vsako popoldne, ko pridem domov, odidem naprej pogledat sadike jagod in vsakič ne morem verjeti, koliko zrastejo in koliko novih cvetov imajo. Na začetku sem jih štel in vedel, kje so novi cvetovi, zdaj jih ne štejem več. Sicer je danes ena skrajna izgledala sklonjeno in ovenelo; zalil sem jo. Po eni uri je že izgledala popolnoma vzravnana in imela stebla napeta, vendar sem se odločil, da jo ob priliki presadim tja, kjer bo njena okolica prejela več dežja.

Prav tako pogledam vrednosti delnic. Tudi te so zadnja dva tedna zrastle in presegle januarske vrednosti. Po pol leta opazovanja in odločanja, sem končno dojel, da ne bom dognal nekega znanja o ustreznejši izbiri. Zapustila sta me logika in razum; za gorivo ne razmišljam o ceni, plačam kolikor pač je, tu pa skušam privarčevati evre, dejansko zapravljam po deset evrov, zamujam pa po sto evrov vredne priložnosti. Vse je preprosto; le vse sem zapletel v zmešnjavo. Najboljši čas za vplačilo je danes in zdaj, ne jutri in ne morda čez tri dni.

S pomladjo prihaja spomladansko čiščenje. Četudi se stori le nekaj, mi odleže, ko se stvari postavi na svoje mesto. Če je to mesto v smetnjaku, je to to.

ponedeljek, 13. april 2026

Podrobnosti prostranosti

Prva dva tedna sem bil izjemno priden, zadnja dva dni ne več, saj mi je zmanjkalo materiala za ustvarjanje. K sreči sem danes na pošti povprašal mladeniča s telovnikom dostavne službe in izkazalo se je, da je on tisti voznik dostavnika, ki naj bi mi danes dostavil paket napovedan za jutri. Jaz sem vesel, on pa tudi. Še tako naprej dva tedna, projekt bo zaključen in plačilo pošteno, če bo, ko bo.

Sedaj, ko se ljubiteljsko – karkoli že – ukvarjam z jagodami, z lahkoto prepoznavam njihove liste po brežinah nad cesto. Prej na to sploh nisem bil pozoren, zdaj pa je tega cvetočega zelenja vsepovsod. Te dni, ko vsake toliko časa pasem oči na prostem, stran od dela, sem opazil živice – vodoravna oziroma stebla v loku, ki po dvajsetih in celo do okrog stiridesetih centimetrih poženejo listka, nato pa se steblo spet nadaljuje v loku, kot da se je tam, kjer sta listka, odbil od tal.

Danes sem šel pogledat presajen primerek in pet centimetrov stran opazil nove liste. Ko sem previdno odkopal zemljo vmes, je tamkajšna živica šla takoj v tla in se v zemlji skrivila nazaj proti površju.

petek, 3. april 2026

Navoja tekočine

Kupil sem si novo lepilo, saj sem imel pozimi z dotedanjim vedno več sitnosti. Celo segreval sem ga, da je postalo tekoče. Pri nakupovanju sem si prebral navodila in dojel, da sem starega nepravilno skladiščil (izven primernih temperatur) in ga uporabljal vsaj štirikrat dlje od (predvidenega) roka uporabe.

Novo je brezbarvno, strdi se v pol dneva, packe se očisti z vodo, staro je bilo rumenkasto, po odprtju pločevinke je spustilo neprijeten vonj, trdi se najmanj en dan in packe so netopne v vodi. Vzel sem desetkrat manjše pakiranje, saj bi bil kilogram in pol preveč za mojo potrošnjo.

Zelo pozdravljam na nalepki napisano mešalno razmerje, saj sem šele pred enim letom izvedel, da obstaja razlika med razmerjem tež in razmerjem prostornin. Mešal sem narobe: napake za deset odstotkov.

Kupil sem si tudi novo vrv. Prodajalka je vprašala, če lahko namesto dvesto metrov pošljejo dvakrat po sto metrov, s čimer sem se strinjal, nisem pa se več strinjal, ko sem odprl škatlo. Dobil sem res sto metrov, drugih sto metrov pa je bilo razrezanih na pet, sedem, petnajst, osemnajst in petinpetdeset metrov, vsakič na svojem kolutu. K sreči res ne potrebujem sto metrov v enem kosu, a naslednjič napišem, naj mi ne pošiljajo več toliko kolutov.