Stih ugrabitve

Nogavica je bila najdena, ni bila daleč, le zakrita. Marelice so slajše od izgleda in izgledajo vsak dan bolje. Vsak dan jih iz drevesa popada za cel pehar ali celo za dva, zadošča jih le pobrati. Kar je nagnito ali načeto, se odreže in to je to. Dvomim, če sem jih kdaj toliko pojedel.

Bolj sovražim svojo pozabljivost. Davno sem zjutraj vedel, kaj sem sanjal; zdaj vem, da so bile sanje zanimive in bi jih bilo vredno zapisati, ampak v njih se zgodi toliko, da podrobnosti preprosto pozabim. Kdaj pa kdaj v njih zaslišim pesem oziroma melodijo vredno poustvarjanja v resničnosti … če bi le imel posluh, bi si jo takoj zapisal … a me presenča, če so te sanje moje, moja stvaritev, koliko sem sposoben.

Ta mesec ne bo mesec odrekanja; zakaj ne bi počel tistega, kar rad počnem, četudi je to zapravljanje časa in denarja.

Zaledje ustvarjanja

Ustvarjati ni težko, ustvarjati skladno z zakonodajo Evropske unije pa vedno težje. Tu je prvi julij, nova uvozna dajatev in odločilen razlog, da se moji nakupi iz Daljnega vzhoda zmanjšajo oziroma skoraj izničijo do uvedbe poštenosti. Zakaj bi plačeval tri evre carinskih dajatev za blago, če je to isto blago uvršeno v razred z ničelno carinsko stopnjo. Ta julij je in bo torej tudi razlog, da začnem redno nakupovati tam, kjer sem zaradi višjih cen redkeje. Trenutno si ustvarjam spisek potrebščin. Izkušnja nakupovanja bo dražja, roba pri meni že naslednji dan in upam, da se ne zasujem.

Končno bom lahko nadaljeval projekt, katerega sem pričel že vsaj dvajset let nazaj in se je vmes toliko njegovih sestavnih delov spremenilo, da bo ta projekt dokončan nekoliko drugače in vsekakor z vsem mojim pridobljenim znanjem. Pod črto bom prišel na večkratnik cene precenjenjenga končnega izdelka, ampak ta bo čisto moj.

Obsijano zatišje

Sledil je popotresni sunek in zatem še vsesplošni padec, a se ne jezim, ko opazujem drevo z marelicami, ki se šibi zaradi njihove teže in številčnosti, in se pri tem skušam spomniti, koliko zadnjih let je minilo, v katerih so marelice pozeble in ostale prazne.

Vročina ne pojenja. Komarji tudi ne. Pri pospravljanju sem ugotovil, da manjka ena nogavica za par, vendar se ne spomnim, kje sem jo izgubil. Vem, da je prejšni teden še bila, in obstaja velika verjetnost, da sem jo nevede mimogrede v četrtek opral in jo nekam obesil. Ugotovil sem, da sem nekje zapravil en kabel. Vem, kje sem ga uporabljal, vendar je od tedaj minilo že nekaj let, in kabel je res neobičajen, a nadomestljiv, saj lahko kupim novega za vsega deset evrov.