Zaledje ustvarjanja

Ustvarjati ni težko, ustvarjati skladno z zakonodajo Evropske unije pa vedno težje. Tu je prvi julij, nova uvozna dajatev in odločilen razlog, da se moji nakupi iz Daljnega vzhoda zmanjšajo oziroma skoraj izničijo do uvedbe poštenosti. Zakaj bi plačeval tri evre carinskih dajatev za blago, če je to isto blago uvršeno v razred z ničelno carinsko stopnjo. Ta julij je in bo torej tudi razlog, da začnem redno nakupovati tam, kjer sem zaradi višjih cen redkeje. Trenutno si ustvarjam spisek potrebščin. Izkušnja nakupovanja bo dražja, roba pri meni že naslednji dan in upam, da se ne zasujem.

Končno bom lahko nadaljeval projekt, katerega sem pričel že vsaj dvajset let nazaj in se je vmes toliko njegovih sestavnih delov spremenilo, da bo ta projekt dokončan nekoliko drugače in vsekakor z vsem mojim pridobljenim znanjem. Pod črto bom prišel na večkratnik cene precenjenjenga končnega izdelka, ampak ta bo čisto moj.

Obsijano zatišje

Sledil je popotresni sunek in zatem še vsesplošni padec, a se ne jezim, ko opazujem drevo z marelicami, ki se šibi zaradi njihove teže in številčnosti, in se pri tem skušam spomniti, koliko zadnjih let je minilo, v katerih so marelice pozeble in ostale prazne.

Vročina ne pojenja. Komarji tudi ne. Pri pospravljanju sem ugotovil, da manjka ena nogavica za par, vendar se ne spomnim, kje sem jo izgubil. Vem, da je prejšni teden še bila, in obstaja velika verjetnost, da sem jo nevede mimogrede v četrtek opral in jo nekam obesil. Ugotovil sem, da sem nekje zapravil en kabel. Vem, kje sem ga uporabljal, vendar je od tedaj minilo že nekaj let, in kabel je res neobičajen, a nadomestljiv, saj lahko kupim novega za vsega deset evrov.

Onečedene naložbe

Lovorikovec po obdobju kujanja zopet raste, prav tako oleander. Na delniških trgih pa je veselo.

Konec lanskega leta sem še zbiral znanje in tedaj prebral, da je dobro imeti obveznice. Za njih sem se odločil brez omahovanja in jim dal priložnost. Ker se te po pol leta niso izkazale oziroma se je pokazalo, da je njihov namen drugačen od mojega in imam za ta namen že neko svojo slabo, a še vedno donosnejšo rešitev, sem se v tretje le odločil, da jih prodam. Nastalo je trinajst evrov izgube, po moji oceni okoli tristo do štiristo evrov zamujenih priložnosti, in najpomembnejše potreboval sem denar za boljše naložbe. Če bi to storil že aprila, bi bilo odlično. Pa tega nisem.

Del zneska sem še isti dan vložil v polprevodnike, eno od treh področij, za katere sem se odločil v začetku tega leta. Čez noč (naslednji dan) se je streslo in vrednost vseh mojih naložb je padla za pol drugi tisočak oziroma nedavna naložba za petdeset evrov. Novice o potresu so se zvrstile po spletu in najbolj je udarilo po polprevodnikih. Seveda sem to "znižanje" izkoristil za jutranji dokup in skozi dan je vse še padalo. Konec dneva sem ta padec zopet izkoristil z dokupom. Naslednji dan je še padlo in bi še dokupil … če ne bi porabil vsega denarja (namenjenega za to). Za tem dnem je še krepko padlo, a se za to nisem jezil, saj je padlo po zaprtju trgovalnega dne in, četudi bi imel denar, tega padca ne bi mogel izkoristiti. Še pred nočjo se je vse pobralo zgolj zaradi objave poročila o četrtletnemu dobičku enega ogromnega podjetja, katerega so vsi nestrpno čakali in pri tem osupli. Priboril oziroma priigral sem si osemdeset evrov. Če bi uspel kupiti ob pravem času, bi bilo še sto evrov več. In kaj bi še bilo, če bi bilo … in kaj, če bi poročilo razočaralo.

Ali sem se česa naučil? Sem se. Slovenski delniški trg je skoraj neodvisen od dogajanja po svetu in zgolj od slovenske politike. Vse ostalo je prepleteno in niha zaradi pripetljajev ogromnih podjetij in napetosti po svetu. Najpestreje se dogaja v ZDA. Njihova (največja) borza se odpre sredi našega popoldneva in zaključi ob dvaindvajseti uri po našem času, zato se največje spremembe v vrednosti (njihovih papirjev) zgodijo pozneje v našem dnevu in zato sem se tudi odločil z drugim nakupom počakati do popoldneva, ampak takrat nisem mogel vedeti, kakšen bo naslednji dan. Določene borze trgujejo tudi izven svojih rednih ur in takrat je napeto, a še nisem tako daleč. Zaenkrat tudi ne bom kupoval ob ponedeljkih razen ob znižanjih.

Sedaj me čaka nekaj tednov premora, da se vrednosti popravijo oziroma nekoliko zvišajo, potem pa novim znižanjem naproti in vlaganjem v stabilnejše potrese. Sicer imam zaradi poskušanja vsega povprek stanje, katerega ne znam pojasniti in opisati drugače kot z razdejanjem. Zavedanje o tem in počasna vzpostavitev nadzora sta že koraka v pravo smer.

Vsekakor pa je trajanje naložbe bistveno boljši dejavnik uspeha kot poskušanje oziroma časovno usklajevanje naložb. To pomeni, da je bolje čimprej kupiti po "slabi" ceni, kot čakati na "dobro" ceno.