Navoja tekočine

Kupil sem si novo lepilo, saj sem imel pozimi z dotedanjim vedno več sitnosti. Celo segreval sem ga, da je postalo tekoče. Pri nakupovanju sem si prebral navodila in dojel, da sem starega nepravilno skladiščil (izven primernih temperatur) in ga uporabljal vsaj štirikrat dlje od (predvidenega) roka uporabe.

Novo je brezbarvno, strdi se v pol dneva, packe se očisti z vodo, staro je bilo rumenkasto, po odprtju pločevinke je spustilo neprijeten vonj, trdi se najmanj en dan in packe so netopne v vodi. Vzel sem desetkrat manjše pakiranje, saj bi bil kilogram in pol preveč za mojo potrošnjo.

Zelo pozdravljam na nalepki napisano mešalno razmerje, saj sem šele pred enim letom izvedel, da obstaja razlika med razmerjem tež in razmerjem prostornin. Mešal sem narobe: napake za deset odstotkov.

Kupil sem si tudi novo vrv. Prodajalka je vprašala, če lahko namesto dvesto metrov pošljejo dvakrat po sto metrov, s čimer sem se strinjal, nisem pa se več strinjal, ko sem odprl škatlo. Dobil sem res sto metrov, drugih sto metrov pa je bilo razrezanih na pet, sedem, petnajst, osemnajst in petinpetdeset metrov, vsakič na svojem kolutu. K sreči res ne potrebujem sto metrov v enem kosu, a naslednjič napišem, naj mi ne pošiljajo več toliko kolutov.

Mehkejše ščetine

Po daljšem omahovanju sem se le spravil v prodajalno odprto zgolj eno popoldne tedensko po zobne krtačke, kajti svojo sem imel že preveč razcefrano. Upal sem na popust, kot je mi sodelavka dejala kakšen mesec nazaj ob kosilu, vendar mi je tamkajšna prodajalka povedala, da potrebujem njihovo kartico izdano pred nekim datumom in če hočem popust, naj si kartico sposodim. Pogledal sem ceno kratačk in odšel.

Napotil sem se v trgovino, kjer sem jih vedno dosedaj kupil, a raje zašel v drugo večjo trgovino. Tam sem zopet pogledal ceno in trgovino zapustil, saj je bila cena višja od cene brez popusta v prvi prodajalni. Nazajgrede sem se ustavil v trgovini, kjer sem jih vedno dosedaj kupil in sem jih kupil tudi tokrat. Vzel sem jih še enkrat več kot bi jih sicer, saj je bila cena občutno (to pomeni na občutek — približno) nižja kot bi bila v prvi prodajalni s popustom. Na klinu je ostal le še en zavoj, tako da smem reči, da sem jim pobral skoraj vse. Čeprav mi barvna paleta krtačk ni bila po okusu, bi vzel tudi zadnje, če bi bil le prepričan, da imam na bančnem računu dovolj denarja.

Tudi stranka na blagajni pred mano, za katero smatram, da je tudi moja sodelavka, sicer ena druga, a se tam o tem nisem želel prepričati, jih je tudi kupila poleg še nekih čokoladic. Mimogrede sem pred tem (na poti v večjo trgovino) srečal še eno sodelavko. Mogoče pa bi jih še več.

Končno imam novo krtačko in sem srečen. Nisem pa srečen, ker nisem pravočasno odpisal na sporočilo mojega naročila, če dovolim, da namesto dvesto metrov pošljejo dvakrat po sto metrov. Zdaj bo dostava še zamaknjena za en dan in že tako sem imel zakasnitev zaradi potrjevanja plačila.

Soglasje otožnosti

Lansko leto kot tudi vsa leta dosedaj sem očitno bil dovolj brezbrižen in takšni so bili tudi drugi ljudje, toda oni le do lanskega leta, zato so letos opazili in upoštevali mojo izjavo oziroma mojo splegledano izjavo. Če bi le lansko leto dejansko prebral vprašanje in označil DA, letos ne bi imel za doplačati davka trikrat več kot dosedaj.

Karkoli, nadalje vrtanje v srž je podalo pojasnilo. Označen DA ali neoznačen DA, ista figa; kriva je sprememba zakonodaje, ki je premetenim ljudem ukinila določeno ugodnost. Bojda naj bi bilo v Sloveniji takšnih le dva tisoč in to so storili za poenostavitev oziroma poenotenje postopkov (pri sebi). Vlada, najlepša vam hvala za tako spodbudno okolje; mogoče bi bil Ciper boljša izbira, ampak če bom ostal pri tem znesku, bom še vedno na boljšem kot marsikdo.