Počasna večnost

Poslušal sem glasbo, slovensko glasbo, bolj kot melodijo, besedilo in si mislil, da obstaja nekaj, česar ne premorem. Ne premorem jezikovne drznosti. Na kraj pameti mi ne pridejo takšna besedila oziroma besedne zveze kot: tiho kot železo … utrujen kot veter … razcvetela žalost. Ne morem, ker si tega ne predstavljam; sliši in bere pa se dobro in privlačno, kajti ni samo neobičajno temveč nemogoče. Kako bi užival, če bi se znal med svojim govorjenjem domisliti takšnih dvojic in jih uporabiti.

Mogoče je to posledica, da stvari pri meni so ali pa niso. Ni nekega vmesnega prostora ni negotovosti. Kuhanje zato sovražim, ker so navodila vedno slaba in, če se morajo testenine kuhati šest minut, ali to pomeni od trenutka, ko voda prvič zavre in jih vanjo vsujem, ali od ponovnega vretja, ker sem z vsutjem vodi znižal temperaturo in voda zato več ne vre. Po moje pretiram, ker preveč vem. Ker vem, da bi se v industriji še suhe testenine najprej segrelo na sto stopinj in takšne, vroče streslo v vodo, zato temperatura vode ne bi upadla. Ni dvouja ni težav, ampak skuhano pa je.

Obisk sosedov

Zapeljal sem se v Zagreb, prvič v življenju; dostaviti pismo na naslov, česar njihova pošta ni bila sposobna celovito izvesti oziroma sem prejel kuverto vrnjeno, ker je naslovnik ni prevzel, četudi je bil obveščen. Točno tako je pisalo na dodatnem listku, čemur pa se je naslovnik čudil, kajti ta trdi, da ni bil obveščen.

Bil sem presenečen, koliko vsega imajo; vključno z luknjami na cesti. Enkrat me je tako streslo, da sem slišal čez zimo nabrane kamenčke po spluženi in posipani cesti, ko so se ti raztresli po vozišču avtoceste.

Kakorkoli, kot vedno sem zasanjano razmišljal, kako sem petnajst let mlajši prišel z avtom in to dvakrat na Dunaj. Odgovora med vožnjo nisem našel, sem ga pa potrdil zdaj: z navigacijo, kot sedaj, vendar je bila takrat tista naprava povsem samostojna, tokrajšnja pa je zatajla, saj prenos podatkov v tujini ni bil mogoč. Nekaj poti mi je ostalo v spominu obeh: v mojem in v telefonu, potem pa sem iskal oznake za Ljubljano in se tik pred mejo še izognil plačilu cestnine.

Če primerjam njhovo avtocesto (od meje do Zagreba zahod) in našo; naša sploh nič ne trese, čeprav sem kasneje pri debati slišal napotek, da se je pri njih najbolje voziti zgolj po prehitevalnemu pasu. Preverim naslednjič.

Urejanje stikov

Vročina ne pojenja in po treh dneh sem se končno prepričal, da je čas, da si zalepim odlomljen kos plastike, ki je bil odlomljen iz notranje obloge vrat avtomobila, ko sem oblogo odstranjeval, in, ker si nisem v celoti prebral navodil za njeno odstranitev in bil na koraku pregrob: res sem se s precejšno silo potrudil, da sem odlomil. Ostalo mi je nekaj lepila, zato sem si prilepil tudi odlomljen kos nazaj na prenosni računalnik.

Spoj je bil slab in je že počil, a sem k sreči dovolj polepil naokoli, da kos drži skupaj in bo tudi držalo, ko bom notranjo oblogo nameščal nazaj. Itak se tega ne bo videlo in mi je zato vseeno za izgled.

Po katastrofalnem juliju je vrednost delnic zopet močno v zelenem, a zopet nisem uspel izbrati pravega trenutka za nakup. Zavedam se, da precenjujem ujeti pravi trenutek, četudi vem, da bi mi moralo biti vseeno. Prejšni teden sem kupil v ponedeljek, četudi sem si rekel, da ob ponedeljkih ne bom, in bilo mi je žal, ker šlo naslednji dan vse v rdeče. Ta ponedeljek zato nisem kupil in mi je bilo zopet žal, saj je šlo v torek vse v zeleno. Res ni pravil. Zdaj preizkušam novi pristop: držati manjši znesek in počakati na padec, a še vedno kupovati redno ne glede na dogajanje.

Nekaj mesecev nazaj sem se odločil vlagati v tri kategorije; dve sta sedaj porazni, ena zmagovita, čeprav je na začetku kazalo, da bo le ta zmagovita porazna. Spet ni pravil. Posledično ne vlagam več v te kategorije, temveč v bolj razpršene trge. Sicer bo kmalu eno leto od mojega prvega nakupa in sedaj sem pridobil šestnajst odstotkov vložka. Ni slabo, bilo bi še boljše, če bi se tega lotil sedem let nazaj.

Lovorikoec in oleander mi še vedno uspevata in poleg njiju tudi še dva lovorikovca in en oleander v vodi.