Ugodje laži

Opazuješ in vidiš, da se ljudje obračajo tako kot piha. Če ne piha in pihajo, boš pihal z njimi? Drugače povedano, če večina govori nesmisel, recimo laž, ti bo sprva čudno, čemu se njihova in tvoja mnenja na povsem logični ravni razlikujejo, vendar kar tri četrtine ljudi prej ko slej popusti in se poistoveti z večino. Še več, njihovo prepričanje vzamejo kar za svoje.

Torej, če v množici večina ljudi gleda gor, navzgor v zrak, boš prej ali slej v zrak pogledal tudi ti, čeprav tam ničesar ni, ampak te je zgolj zanimalo, čemu oni gledajo gor. Če po končani nogometni tekmi večina navijačev ob porazu pravi, da sodnik ni sodil pravično, boš takega mnenja tudi ti, čeprav pravil sploh ne poznaš ali pa si ob sojenju bil z mislimi drugje. Morda? Zagotovo pa si se nekdoč nasmehnil zgolj zato, ker so se nasmehnili drugi, pa ne zaradi tistega, čemu so se prvotno nasmehnili drugi.

Če večina pije kuhano vino, ga boš kmalu pil tudi ti. Poudarek je vseskozi na večini; če bi nekdo pil kuhano vino sredi maja, bi bilo to čudno? Bilo bi zaradi oblikovane skupne zavesti, da se to pije le pozimi. Sicer, lahko vsak pije karkoli želi tako kot si lahko vsak predstavlja karkoli si želi. Morda? Mogoče? Seveda so izjeme, ampak redke.

V splošnem, ljudje ne radi izstopajo oziroma se ne počutijo izstopajoče. Zato je tako.

Kvačkan mir

Zanimivo, vsako leto je tišje; težko bi se odločil, ali je to izraz uravnavanja trga oziroma prepovedi prodajanja petard ali pa je generacija, ki je še pred desetimi leti pokala že v času krepko pred božičem odrastla. Spomnim se, da so nekoč že za polnočnico znali pričarali skoraj novoletno vojno vzdušje, letos pa je ta minila popolnoma brez motenj. Spomnim se tudi, da je nekoč rimska sveča, to je tista palica, ki iz sebe meče barvne rakete, stala sto tolarjev po kosu, sedaj pa stane pol evra, kar ni neka izjemna podražitev. Kaj pa vem, mene to pokanje ni nikoli preveč privlačilo. Kot otroku so mi bile zanimive barve, potem pa se začne vse ponavljati.

Je pa po drugi strani tudi zanimivo, da je postal ves ta čas ob koncu leta potrošniško naravnan. Zaradi vsega tega blišča ljudje mislijo, da morajo kupovati. Imam obutek, da se morajo ljudje zmišljevati, česa še nimajo. Pozabljajo pa na ljudi, njihovo delo, trud.

Med in malina

Srečen sem, ko pomislim, da so se vsa gradbena dela končala takrat, ko so se. Postavek izgleda brezhiben, beton je gladek in ravno takšen, kakršnega si arhitekti predstavljajo, ko pomislijo na „goli beton.“ Sicer sta bila dva dni za tem še dva topla dneva, ki bi jih koristili, če takrat časovno ne bi uspelo.

Čez dva dni je zaspadel sneg, ponoči ob treh je zmanjkalo elektrike in na vsakih nekaj sekund so se začele oglaševati štiri naprave, ki so preklopile na baterije. Izpad je bil predolg in, ker se je videlo, da baterije ne bi zdržale, jih je bilo potrebno izklopiti. Nisem mogel zaspati nazaj. Čez štiri ure je prišla elektrika, a le za hip in večkrat. Izpadi so se nadaljevali v dopoldnevu in se ustavili enkrat popoldan. Baterije so zopet polne.

Most čez Savo je zopet odprt in to je vsekakor primerno prednovoletno darilo, saj ni potrebno več izgubljati po šeset minut in narediti ravno toliko odvečnih kilometrov po obvozu. Nisem jih izgubljal samo jaz, temveč več deset tisoč ljudi. Štirideset tisoč več prevoženih kilometrov dnevno, dnevno porabljenega dva tisoč litrov goriva, zato ker se jim je tako mudilo.

Blog se sedaj bere v meni lepši pisavi. (:

Dodatek masi

Zopet je bilo vreme; dovolj lepo in dovolj toplo, da je naredilo deset mešalcev betona in zabetoniralo podstavek za toplotno črpako. V samo maso se je dodalo vsakič približno ocenjen deciliter ali dva sredstva za hitrejše sušenje ob nizkih temperaturah. Podobno se je dogajalo z gostoto, enkrat sem naredil gostejšo, večkrat redkejšo maso. Kakor koli že, sedaj naj se posuši.

Zadnje sorazmerje

Čemu naj bi bil december veseli?

Dnevna svetloba seže do pete ure popoldne, potem pa je že noč. Temperature so nizke in, če ne sneži, dežuje. Ozračje je pretežno vlažno. Tla postanejo spolzka ali pa se udirajo. Iz dimnikov se nizko kadi, v mestih nastaja smog in po vaseh smrdi po odpadkih, ki jih nekateri sežigajo doma. Koža poka po dlaneh in ustnicah. Zunaj se zato ne more biti, znotraj pa mora biti topleje, kot bi si poleti želeli. Pravi svet?

Popolnoma nič ne nasprotujem, če lučke svetijo že julija in če se ljudje podijo po trgovinah avgusta. Tudi septembra se lahko pije kuhano vino, sicer ne lanskega letnika, ampak zadnjega.

Dišeče sveče! To bi bilo čarobno.