torek, 28. junij 2016

Zgoščena oznaka

Kako bi v slovenščino prevedli „hashtag“? Ne glede na to, ali je sestavljanka ali zloženka, se jasno vidi, da sestoji iz dveh besed: hash in tag. Čeprav za prvo besedo ne najem neposrednega prevoda, se beseda uporablja v zvezah kot so hash table in hash function, pri čemer prvo prevajamo kot zgoščena tabela in drugo kot zgoščevalna funkcija, torej zagotovo hash pomeni nekaj nasičenega, gostega, zapolnjenega ali bistvenega. Tudi uporabla lojtre za razlikovanje oznake od besedila ni slučajna, saj se znak # v angleščini imenuje hash sign. Drugo besedo znamo prevesti v slovenščino kot oznaka, značka ali listek (v zvezi price tag). Torej si od tod že lahko mislimo, kaj naj bi hashtag pomenil, vendar je sama ideja uporabe take oznake stara že vsaj deset let. Ker marsikdo te ideje ne pozna, mi je vsakič, ko vidim grmado nametanih značk, smešno. (:

Namen teh značk je izobraževanje strojev, treniranje umetne inteligence in razumevanje jezika, kar se je nekoč prodajalo kot semantični splet. Resno. Ker stroj na začetku ne vidi oziroma ne razlikuje ali prepozna objektov na fotografiji, ga je potrebno naučiti, kaj je na tej sliki in to mu povedo ravno značke. Več kot je slik in več kot je ustreznih značk, ki jih lahko poveže, več zna. Ker je tudi iskalnik stroj in ta išče po besedah, mu takšne značke koristijo pri iskanju po fotografijah.

Zgodilo pa se mi je naslednje. Videl sem fotografijo, pod katero je bila oznaka, ki me je brez dvoma prepričala, da je bila fotografija posneta tam. Zopet sem videl neko drugo, tretjo in četrto fotografijo z isto oznako in si mislil, kako je ta kraj postal zanimiv. Naslednji dan se je ta oznaka pojavila pod fotografijo, vendar je ta prikazovala nek drug kraj, a sem si rekel, da je morda prišlo do napake. Ko sem naslednjič videl fotografijo, katere vsebina se popolnoma nič ni ujemala s to oznako, sem pomislil, da morda ta oznaka pomeni nekaj drugega. In res, sedaj vem, da oznaka igslovenija ne pomeni slovenskega kraja južno od Ljubljane, temveč nekaj drugega, kar ni povezano z vsebino in ne pripomore k razumevanju.

nedelja, 26. junij 2016

Barve bele

Bila je nedeljska ideja obiskati naravno znamenitost v obliki izvira nekje izpod gora. Hoja se je pričela ob vznožju precej dobro vzdrževane makedamske ceste, katera se je vlekla ob potoku, in, če bi bili prisotni še kakšni živalski zvoki, bi bilo vzdušje zaradi vročine in vlage kot v tropih.




Ker o samem izviru ni bilo mogoče najti kakrših koli podatkov, kako je ta označen in kje sploh je, so se pojavljali dvomi, če se ga je morda že zgrešilo, a je upanje še kar gorelo.


Pot se je tu, pred prečkanjem potoka, končala zaradi možnosti spodrsa ali zajezitve v vodo, čeprav se je do tja naredilo dva kilometra in prav toliko tudi nazaj.


Naslednjič pa do izvira!

torek, 21. junij 2016

Urejeno razdejanje

Pogledaš na polico in na njej vidiš same drobnarije, ampak ta polica ni edina takšna v tej omari, in poleg te omare tu, v tej sobi, jih je še nekaj na drugi strani zida in v vsaki naslednji sobi. Koliko raznih drobnarij, koliko reči … in kolikšna je debelina prahu, ki se je že nabrala na vseh spominih, ki jih človek odlaga in shranjuje za … morda hude čase, ali kar tako, ker so mu pri srcu in mu jih je težko vreči stran.

Čeprav se morda človek tega zaveda ali ne, še kar vstrajno nabira in kopiči šaro, s katero si popestri svoj brlog. Čez nekaj časa pride do nasičenega stanja, ko mu zmanjka odlagalne površine ali pa je delež te strašljivo premajhen.

V tem svojem brlogu postane že pravi glodalec, ki se po dveh letih življenja v prenasičenem okolju vpraša, kaj naj sedaj stori. Naj vzame škatlo in vanjo nameče … morda kar vse? Čemu je vse to sploh zbiral?

Ko bi si večkrat rekel ne.

nedelja, 19. junij 2016

Slikar besed

Že četrti dan opazuješ sence, ki jih na steno skozi delno zastrto okno meče bleda Luna. Ker razmišljaš, ne moreš zaspati in, ker ne moreš zaspati, razmišljaš.

Razmišljaš in odkrivaš tudi to, da ti je najljubša strešna kritina bobrovec v prvinski glineni barvi, saj je strešnikov polkrožen lok v najnižji točki ravno nad stičiščem dveh strešnikov spodnje vrste. In takšen vzorec se nadaljuje po celotni strehi.

Spomniš se okroglih in delno okrušenih betonskih bučk, nameščenih na stebričke ograje okoli dedkove stare hiše. Spomniš se, ko si prvič prišel bližje njih, in si opazil, da pravzaprav niso popolnoma okrogle temveč te njihova oblika spomni na nekaj že znanega. Res, imel si prav. Bučke so bile narejene s pomočjo pregorelih žarnic, v katere so nalili beton in jih zapičili na armaturo, ki so jo s tem namenom v času izdelovanja srebričkov pustili malo daljšo. Kasneje, ko se je beton strdil, pa so steklo bučke okoli razbili.

Sedaj se povsod, ko opaziš betonsko bučko, spomniš na žarnice.



ponedeljek, 13. junij 2016

Oaza miru

Kako zajedljivo nasmejan sem, ko pomislim, da drugi ne bodo nikoli dosegli in razumeli stanja, ko človeku zmanjka besed za svoje izražanje. Izvedljivo ni niti prafraziranje, kajti ni jezika, ki bi bil tega sposoben. Njegova izrazna moč je prenizka. Zaradi istega razloga niso primerni vsi tisti simboli (grafične podobe), za katere obstaja besedna interpretacija. Zato je najbolj zanimivo tisto, kar se da izgovoriti brez jezika.

Konkretno obstaja svet @ z objekti A, B, C …, besedami a, b, c … in z dvema operacijama 1 in 2 na objektih. Čeprav se v tem svetu govori z besedami, se z objekti pove, kaj operaciji počneta. Obe operaciji 1 in 2 vzameta objekt in vrneta objekt. Če se na vrnjenem objektu uporabi operacija 2, se dobi prvoten objekt. Tudi operacija 1 na objektu, ki jo vrne operacija 2, vrne prvoten objekt, torej sta operaciji drug drugi obratni. Za lažjo predstavo se uporabijo oklepaji in se zapiše: 1(2(X)) = X ter 2(1(X)) = X. Ampak tega sveta večina ljudi ne mara, saj je najbolj poljudno osovražen svet, kar jih je, kajti za nekatere besede x, ki poimenujejo objekte X, ne obstaja beseda za objekt Y, ki ga vrne operacija 2, medtem ko je pri operaciji 1 to vedno res. Torej, besede tega sveta @ niso dovolj izrazno močne. O tem niti razmišljati nočejo.

Zato ljudje ljubijo svoje podsvetove, ki so ravno tako veliki, da je v njih mogoče ubesediti vsak objekt tega sveta. Vse svoje vrednote, prizadevanja in norme imajo jasno zapisane in zabeležene na rebrih ali podlakti in to jim predstavlja višek svojega udejstvovanja.

četrtek, 9. junij 2016

Poglavar omejkov

Ne glede na to, kako fotoaparat obrnem, ga postavim ali nastavim, iz zajete fotografije ne morem prejeti občutka kot ga doživljam tam. Ujamejo se le barve.


ponedeljek, 6. junij 2016

Krik uspeha

Napaka; ne deluje! Naredim en umazan trik, da za silo deluje.
Mine dvajset dni, nakar ugotovim, da sila že na začetku ni zdržala niti par ur.
Zaradi jeze sledi skoraj pet ur prekladanja in tuhtanja, nakar se odkrije napaka. (:

In kaj je pravzaprav bilo narobe?

Recimo, da smo v blokovskem naselju in sprašujemo, kje je kdo doma, torej sprašujemo po imenih in priimkih ter želimo pridobiti njihov naslov oziroma podatek, da ta oseba v tem naselju ne stanuje. Ko dobimo nekaj naslovov, tam pet, deset, morda sto dva se začnejo dogajati nepredstavljive stvari in sicer se ob vsakem naslednjem vprašanju podre blok oziroma celo naselje. Podre se neglede na ime ali priimek, temveč po točno določeni količini vprašanj. Rešitev s trikom je blok privezala na nebo oziroma ponovno postavila celo naselje, če se je to podro v manj kot dveh minutah. Po dvajsetih dneh podiranja, se je naselje razširilo in bilo že samo po sebi tako obsežno, da se je začelo podirati še preden je bilo ponovno postavljeno in spraševanje sploh ni bilo več izvedljivo. Vzrok je bil v razširjanju in dejstvu, da stanovalci sprašujejo tudi pred vselitvijo z namenom ugotovitve še nezasedenih stanovanj. Po hitrem in nažalost tudi slepem pregledu vprašanj se je ugotovilo, da poizvedbe daljše od triintrideset črk niso imele na koncu prostora za vprašaj. Ker je v tem naselju tudi vprašaj črka oziroma ko se je zanj naredilo dodatno mesto, se naselje ni več podiralo.

Oziroma na kratko; vsak niz znakov mora imeti na koncu znak, ki zaznamuje konec, čeprav se ta znak ne upošteva ob štetju znakov v nizu. Še krajše: n plus ena!

Za poved logično, za besedo toliko manj.

sobota, 4. junij 2016

Iskrene laži

Poletni čas je ugoden,
  • saj so temperature višje,
  • je zunaj vse v vseh svojih barvah,
  • saj se lahko dlje spi,
  • saj ni potrebno iskati parov nogavic,
  • saj si lahko doma bos,
  • saj se hitro lahko obuje natikače,
  • saj je večino časa sončno vreme,
  • saj je tudi dež prijeten,
  • saj se lahko kopa zunaj,
  • saj se lahko popoldne poležava brez oddeje,
  • saj na cesti promet teče hitreje,
  • saj se popije več vode,
  • saj se poje več sadja,
  • saj so dnevi daljši,
  • saj se lahko kolesari,
  • se gre večkrat na morje,