nedelja, 24. april 2016

Navezanost sporazumevanja

Leta se obračajo in po kar nekaj letih se ponovno spogledujem s skuterjem. Treba ga je spraviti v red, čeprav ga legalno ne bo možno voziti po cesti, saj ga po trenutni zakonodaji ga ni moč registrirati. Pred kakšnimi petimi leti se bi to še dalo, čeprav na upravni enoti namigujejo, da bo to čez nekaj let zopet možno.

Čeprav ni bil nikoli registriran, sem se na njemu redno vozil in, če so bili policaji na vidiku, sem se jim umaknil. Kupil sem si tudi rdeče-črno čelado, čeprav ne vem, kje je sedaj, ampak to sploh ni pomembno, saj je tako ali tako postala premajhna. Če pomislim, da sem bil takrat star petnajst, šestnajst let, lahko rečem, da sem si takrat kar precej upal. (:

V tistih časih oziroma generaciji so bili motorji precej popularni in v osnovni šoli je kar polovica razreda opravljala izpit.

Ko je skuterju prvega maja nekega leta počila zadnja guma, smo jo zamenjali. Sedaj pa je ta zopet razpadla in preperla. Tako se reče, dejansko pa se je na zračnici pojavila špranja pa tudi plašč je z leti postal trd.

Sedaj, ko ga dajem narazen, ne morem dojeti, da sem to že počel bistveno mlajši, ko sem z umazanimi rokami preživel nekatere popoldneve ob motorju. Ne vem, s čim se sedaj ukvarja generacija stara šestnajst let, ampak upam, da niso vsi na mobilnih telefonih.

K sreči se na mobilni telefon nisem nikoli navezal in vedno poslušam graje, čemu se ne oglašam in čemu sploh imam mobilni telefon, če se bojda nikoli ne oglasim. Ljudje, navadite se in vedite, da obstajajo dnevi, ko za mobilnim telefonom izgubim vso sled.

Jaz zmorem brez, kaj pa vi?

sobota, 23. april 2016

Spomladanske pošasti

modra hrušica

bela hrušica



Fotografije bodo od sedaj večje (:

sreda, 20. april 2016

Bljižnja odtujenost

Kdo si bi mislil, da obstajajo še tako lepi kotički, ki so nujni obiska še preden ti kotički popolnoma ozelenijo pod sončnimi žarki.


Naslednjič še po travi za še boljše fotografije.

Zanimivo mi je, da morajo preteči tri ure po objavi preden ta postane javna. Te omejitve včasih ni bilo.

Tema dneva

Če ne izkoristiš možnosti ali tveganja… kdaj boš?
In za odgovor sem tvegal.

Nato sem se počutil tako zbegano, negotovo, grozno. V glavi mi je mrgolelo vsega in, najslabše, nisem mogel ločiti, kam kaj sodi: v sanje ali v resničnost? Kaj od vse te zmede je bilo resnično in kaj ni? Kaj se je dejansko zgodilo in kaj le navidezno?

Sam sem si kriv. Nisem se poslušal in se lotil napačno. Ne smem si reči, da je bila to šola za naprej, saj se potem res ničesar več ne bom lotil, ampak moj notranji čut je dosedaj vedno ravnal prav.

Dejansko nikoli, ampak res nikoli ni zatajlil. Bi še tvegal? Ampak, zakaj sploh bi?

sobota, 16. april 2016

Deževnost topote



Naj ostane tako.

petek, 15. april 2016

Brezčasje obilja

Premišljeval sem … in spoznal, da se v takšnem okolju, kot je, ne počutim dobro. Živim v svetu nerazvitosti.

Lepo je videti cvetove na češnjah in zelenje po tleh gozdov, ne prenesem pa pogledov na razrite ceste, četudi je tresočih le nekaj deset metrov na parkilometrski cesti. Med vožnjo v dežju ponoči se počutim obupno, ko se kljub trudu ne morem izogniti luknjam, saj jih ne vidim.

Rad imam občutek znanja, obvladovanja. Ugotovil sem, da mi več veselja prinašajo stvari, katere si ustvarim in sestavim sam, saj točno vem, kje so pomanjkljivosti, česa še ni narejeno, kaj se je spremenilo, da se je doseglo nekaj drugega itd. Tako ne morem biti razočaran zaradi okrnjenih prilagoditev, katere prinesejo že narejene stvari. Naj še tako ponujajo nove mobilne telefone po še tako nizkih cenah, toda nimam časa nastavljati petinosemdeset nastavitev in ugotoviti, da jih pet ne morem več.

Razni razpisi in zavodi za pospeševanje zagonskih podjetij so tričetrt sama sebi namen. Tekmovanja prirejajo zgolj za vabljenje novih ovc in oglaševanje svoje dejavnosti v medijih, pri čemer so pogoji tekmovanja prilagojeni tako, da bodo lahko pobrali kar se da veliko denarja. Ker ga že tako nimajo dovolj v igro stopijo še ti. mentorji in vlagatelji, katere sploh ne zanima, kaj se bo v podjetju sploh počelo, temveč jih zanima zgolj dobiček. Komu pa se ne zdi dobro, če se nekomu reče, da dobil sto evrov, če jih bo naslednje leto vrnil sto dvajset nazaj. Dobra vzpodbuda suženjstva. Če jih pride zgolj pet, se bo tako ustvarilo sto evrov iz nič.

Razna izobraževanja za razvoj, dodatno financirana s strani Evropske unije, so na nivoju, kako vstaviti metlici v „mikser“. Vrhunsko, samo da se na koncu prejme potrdilo o udeležbi.