Danes sem se vprašal, od kod izhaja oziroma čemu velja splošno prepričanje, da mora biti na vsakem bolj ali manj pomembnem dogodku, kot že je kosilo s sorodniki, steklenica oziroma vsaj vrč vina, pa naj bo belo ali rdeče.
To ni moj upor proti vinu, ki bi sledil iz početja, da raje uživam vodo kot vino. Tudi vino pijem, a sem izbirčen. Po okusu sodeč so mi bližje bela, saj so mi ta sladkejša. Vsa suha so mi prekisla. Verjetno se zaradi psihološkega vidika beseda „kislo“ ne uporablja, saj, kdo bi pil kislo vino? Kislo je najverjetneje že pokvarjeno.
Tipično, slovensko, vsak prisega na svoje trte, svoje kletarjenje, pretakanje in posledično hvali svoje vino bolj kot karkoli božjega. Izpade kot, da ne priznava karkoli drugega ali ne želi priznati poraza. Takšno vino se potem poimenuje namizno rdeče vino neznanega porekla, z zauživanjem katerega večina pretirava. Na nivoju besed to zame ni nikakršno uživanje, zgolj goltanje. Užitek bi bil kozarček ali dva vina s poreklom. Tu pa se popije tolikšne količine, da še nisem nikogar spoznal, ki bi popil toliko tekočine zgolj za potešitev svoje žeje.
Kot sam vedno pravim; ni težava v alkoholu, težava je v ponovitvah. Če želi nekdo narediti vtis z količino zaužitega, zadošča prikazati svojo požrešnost z malinovcem. Barva bo enaka, a naj ne bo presenečen, da ne bo posledic.
Tudi pivo pijem, a podobno kot vino, samo izbrano. Tipično, mojega nabora piv nimajo povsod, zato takrat prevladuje sok, a kaj ko tudi meni ljubih sokov nimajo povsod. V vsakem izidu se vsaj konča pri vodi, zato vprašanje, zakaj pijem vodo, ni na mestu. Pravo vprašanje, a ne zame, bi bilo; zakaj imajo tako slabo ponudbo.
Skoraj podobno je s kavo, vendar jo zauživam tako poredko, da si ne zapomnim imena. Vedno povem, da tisto, v kateri je največ mleka. Kava kot kava mi je grenka. Če le bi bila možnost, bi naročil eno izmed tistih nepravih kav. Občasno se mi želja tudi izpolne in takrat je okus neprekosljiv.
Ne pijem vode z okusom in industrijskega jabolčnega soka, saj mi je ta presladek. Izogibam se mešanic različnih sokov. Posebnega okusa mi je hruškin sok, za osvežitev pa se mi blazno prileže razredčen sok črnega ribeza z vodo kakopak.
Sklep. Če se pije, se pije dobro!
In pitje vode namesto vina še nikomur ni škodovalo.
