Kje je smisel imeti deset, dvajset in več radijskih postaj, če pa vse poročajo enake novice, spremljajo zastoje ter policijske nadzore in povrhu vrtijo pesmi z enim in istim ponavljajočim se ritmom, od katerga si ljudje zapomnijo največ tri besede; za vrhunec pa poskrbijo hinavske nagradne igre po možnosti z dvoumnimi odgovori, ki jih nihče ne more osvojiti.
Deset pesmi brez prekinitev zame pomeni deset pesmi eno za drugo brez kakršnih govornih vložkov o tem, da jih bo točno deset in če jih ne bo oziroma kakšne ne bo, naj se o tem obvesti uredništvo.
Klic za deset tisoč evrov zame pomeni natanko en klic, v katerem klicani prejme omenjen znesek z vsemi popravnanimi obveznosti in ne sto klicev po sto evrov, od katerih gre četrtina še državi.
Novice morejo meni prinašati nekaj novega, svežega. To, da že ob začetku novic vem, kako se bo ta končala oziroma, da je nekdo po pol ure zapustil sestanek, ni več vredno omembe.
Kar mene zanima je to, kako zgovoriti črko ř. Teoretično je potrebno sočasno izgovoriti tako r kot ž, ampak kolikor poslušam, je enkrat samo r, samo ž ali rž; Čehi pač.
Kako pravzaprav je vedno težje najti program izven povprečja, če le ne gre za večerni ali nočni program. Kako ljudje sploh še zdržijo.
Zmelkoow - Pljuvam skozi okno
Ni komentarjev:
Objavite komentar