Suženjstvo samemu sebi, pa ja. Imam kolo, katerega sem pred leti rešil pred smetiščem in kateremu sem nato naročil nove plašče kar iz ZDA, saj primernejših nisem našel nikjer bližje (v Evropi).
Sedaj sameva. Sameva tako kot lansko leto, saj enostavno ne najdem časa zanj; kriv pa je tudi avto. Kolo moram pred vsako uporabo pregledati in to vzame čas, medtem ko avtomobil pregledam samo nekajkrat na leto. Z avtomobilom pridem kamorkoli hitreje in ne razmišljam, kako strm je hrib. Na kolesu je drugače. Tam lahko občutim vsako strmino in tudi tisto, ki jo avtomobil lahko premaga z zgolj le zaletom.
Letos sem bil dvakrat na kolesu, skupaj sem prevozil kakšnih šestdeset kilometrov, kar je v primerjavi s prejšnimi leti toliko, da kar večkrat podvomim vase, če sem bil tega res nekoč sposoben.
Nadalje se mi vedno mudi. Tako mudi, da mi zdi, da je tudi vožnja z avtomobilom stran vržen čas.
Knjige bi najraje žrl, ne ljubi se mi obračati stran za stran. Ne ljubi se mi brati. Predolgo že berem in še vedno berem na način kot nekoč, torej brez napredka v branju. Berem, ker se želim naučiti tisto, kar se učim že dvajset let. Tokrat si želim malo bolj sodobno, osveženo znanje. Želim napredek!
Knjige so debele, tisk je droben.
Ni komentarjev:
Objavite komentar