Včeraj kar in kar nisem mogel dojeti oziroma verjeti, da je trajalo vsaj devet let, da sem ta teden odkril košček svoje sestavljanke. Tako zaslepljen sem bil z „dovršenostjo“ preostanka, da koščka s kolesarjenjem oziroma s svobodo nisem opazil. Dejansko, a tudi žalostno, lahko počnem karkoli … čeprav več ne vem, kaj je bil moj smisel pred tem, če je sploh obstajal. Seveda imajo zasluge pri odkrivanju drugi, jaz sem vse samo povezal skupaj.
In ja, včeraj sem užival na soncu med reko in nedavno pokošenim travnikom povsem brezskrbno … no ja, potem sem se umaknil v senco.
Ni komentarjev:
Objavite komentar