Meja neznanega

Saj ne vem, ali bi bil resen in se zjokal, ali ostal nasmejen, ker nekaj, kar sem načrtoval cel mesec in sestavil, ne dela tako, kot bi si želel iz še neznanega razloga. Dobra stvar je ta, da se ničesar ni zakadilo, slaba pa ta, da ne dela in to me resnično, a nežno jezi.

Nekaj sem popravljal in dopolnjeval, a to je le brcanje v temo.

Drugi dan je bilo nekaj napredka. Težava se je ugotovila, vendar, če karkoli naredim v smeri načrtov, preneha delovati.

Tretji dan se je še kar poskušalo, kako ugoditi željam, ampak neuspešno. Morda bom sestavil še eno in videl, ali bodo simptomi enaki.

Pobiranje stvaritev

Udeležil sem se letnega pobiranja smeti. Pobirali smo ob cesti in nabral sem za sto litrov odpadkov (dve polni vreči). Kaj to vse ljudje zmečejo ob cesto; od raznih malih papirčkov, škatlic cigaret do pločevink in steklenic. Na koncu se je vsem prileglo meso s plošče, s čimer se je otvorila sezona takšne hrane.

Potrebno se je zavedati, da so zaradi pobiranja smeti nastali tudi novi odpadki, in sicer nove vreče za odpadke, na katerih sicer piše, da so iz recikliranega materiala, in embalaža, v kateri je bilo zapakirano meso, ampak dolgoročno človek živi in dela, da ustvarja odpadke.

Tako, čeprav sprva lep vrtni palček eno zimsko jutro poči, saj v njem voda zamrzne; potem pade skodelica iz mize in se razbije; žarnica pregori; telefon zastari; avtomobil zarjavi; nogavice se strgajo; torej prej kot slej se življenjska doba vsake reči konča. Tudi hiša se lahko podre. Koliko odpadkov je šele tedaj …

Nekaj reči se lahko reciklira, vendar je takšnih reči zelo malo. Vsa hvala o količinah predelanih reči je pretiravanje in zavajanje. Vsako leto opažam, da se zmanjša nabor povratnih steklenic in povečuje število reči, ki niso narejene trajnostno …

Za okolje lahko naredi največ posameznik, če zmanjša svojo potrošnjo.

Poletni valarji

Čeprav se je letošnja zima pomaknila v marec, je vreme že skoraj poletno in prišel je čas za menjavo pneumatik. Poletna platišča so temno sive barve, lepša in izjemno redka, saj so namenjena za rusko tržišče, a še vedno skladna z evropskimi predpisi. (:

Moti pa me, da so ceste v Sloveniji vedno bolj luknjaste, načete, zgubane, ozke, skratka slovenske. Se ne zavedajo, da so slabe ceste nevarne? Kolesarji in motoristi se ne morejo voziti za robom, ker tega sploh ni.