Težko je pravilno opisati razpoloženje, v katerem si, ko ti nekdo tretji nenamerno in tebi nesmiselnim opravičilom, uniči, razbije, spremeni nekaj, kar si sestavljal, skrbel za dlje časa in še več časa. Tako težko dojameš trenutno stanje, da je bil ves tvoj dosedanji trud zaman, in, ko na vsaki daljši hip pomisliš, da ne bo nikoli več tako kot je bilo, se počutiš mehko, leno in se ti nikamor ne ljubi.
Še slabše pa je, ko te tolažijo tisti, ki še niso nikoli vložili toliko svojega časa v to.
Ni komentarjev:
Objavite komentar