Ah, kako sem jezen nase in hkrati razočaran nad samim sabo, ko naredim kakšno neumnost, ko in ki je ne bi smel oziroma si je ne dopustim. Saj res, da ne more iti vse po planu in da nič ni za večno, ampak zelo težko se sprijaznim s spremembami, izgubami ipd. K sreči se to ne dogaja redno, vendar ko se, sem popolnoma iz sebe.
Dve leti mi je uspelo paziti, kjer koli sem bil, potem pa mi stvar danes pade doma iz rok na robnik in se odkruši. Groza. Ne vem, kaj je huje; to, da sem bil dve leti pazljiv in skrben, ali to, da sedaj stvar ni več taka kot je bila.
Kolikor poznam ljudi bi mi rekli, da se preveč sekiram; to priznam, ampak zaenkrat mi še nihče ni svetoval, kaj naj naredim, da mi bi bilo lažje. Verjetno bom moral le prespati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar