V začetku tedna sem skozi okno zijajoče opazoval v operacijsko dvorano, kjer se je opravljal poseg. Pojma nisem imel, kaj se je na zaslonu prikazovalo, in spraševal sem se, ali je ležeča oseba, okrog katere sta stali dve osebi, pod narkozo. Sam prostor oziroma dvorana mi je všeč, ker je naokrog dovolj prostora. Nisem pa si nikoli mislil, da mi po petih minutah nošnje vse pripadajoče zaščitne opreme tako vroče; vročina se kar kopiči pod kapo; in kakšno je bilo odrešenje, ko sem zunaj odstranil vso to nujno navlako s sebe.
Danes sem vlekel električno napeljavo in tudi tokrat mi je bilo vroče. Za vsaka dva metra napeljave sem izgubil po eno uro, saj je šlo vse tako zelo na tesno oziroma skoraj nikamor. Po zelo dolgem času, zagotovo že deset let; me je streslo. Občutek je takšen, drugačen, pod pričakovanji, ne morem reči neprijeten. Mislim, ko me je nazadnje streslo, je bil občutek intenzivnejši.
Včeraj sem imel pa slab dan.
Kajti razjezijo me, ko je nujno potrebno nekaj urediti zaradi njih samih, pa sploh ni bilo tako nujno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar