Na mizo postavim telefone, razdelim slušalke in jih povežem s telefoni. Vmes povem nekaj navodil, kako se rokuje s telefoni. Meni je vse jasno, telefonistkam skoraj nič. Še enkrat ponovim, na kaj morajo biti pozorne, kako prevzemejo klice, kako jih zaključijo.
Naredimo testni klic in zazvoni prvi telefon. Po nekaj sekundah telefon obmolkne, zazvoni drug in tako naprej. Počakamo, da zazvoni zadnji telefon. Ko ta odzvoni, zazvoni zopet prvi. Se javim in preverim, če deluje. Deluje. Sledi še nekaj testnih klicev. Tudi klici navzven. Zadeva deluje.
Sodelavec v centrali preusmeri stare telefonske številke na nov sistem in pojavijo se prvi klici. Najprej telefoni mirujejo, saj se jim predvaja pozdravno sporočilo. Potem pa zazvoni prvi telefon in telefonistka se javi. Ne sliši dobro, nastavim glasnost slušalk.
Število klicateljev se poveča in glasnost zvonenja v sobi naraste. Telefone skoraj utišam in povem, da naj bodo pozorne na utripajoče lučke na aparatih.
Vzdušje je glasno. Prisotna je navada na stare aparate; želijo dvigniti slušalko pa tega ni več potrebno. Vse je samodejno.
Po dveh urah se je nabralo preko dvesto klicev, od katerih je bilo prevzetih zgolj sto, saj so klicatelji tudi po enajstih minutah poslušanja glasbe odnehali. Sledi zaslužen odmor in potem še dve uri vračanja klicev.
In zaključek? Zabaven.
Povej mi dve telefonski številki pa te pokličem iz ene na drugo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar