V šestnajstih dneh je bilo predvideno prekolesariti tisoč kilometrov in vsaj enkrat prekoračiti sto kilometrov. Od tega se je kolesarilo sedem dni in prevozilo tristo štirideset kilometrov, najdaljša pot je obsegala triinosemdeset kilometov, saj sem začel tedaj sanjariti o sadni solati, ki potem sploh ni bila narejena, saj se je prej pojedlo štiri hruške in to je bilo to.
Ker sem v tem mesecu slučajno po tleh opazil slive ter tudi v krošnji, sem eno vzel, jo opral ter jo pokusil. Ker je bila zares zrela in res dobra, sem potem pojedel še dve malo manj zreli in manj dobri, vendar sem si kljub temu rekel, kaj vse zamujam. Sadje visi. Če ne tu, pa pri sosedu, samo vzeti ga je potrebno, sicer bo vse popadalo na tla, zgnilo ali se posušilo.
Hrušk je sedaj res ogromno, tudi češenj je bilo ogromno in res sem jih veliko pojedel, a še premalo, ker bi jih sedaj še jedel … žal mi je zgolj za marelice, ki jih je bilo letos toliko kot fig, za eno figo malo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar