Vsako popoldne, ko pridem domov, odidem naprej pogledat sadike jagod in vsakič ne morem verjeti, koliko zrastejo in koliko novih cvetov imajo. Na začetku sem jih štel in vedel, kje so novi cvetovi, zdaj jih ne štejem več. Sicer je danes ena skrajna izgledala sklonjeno in ovenelo; zalil sem jo. Po eni uri je že izgledala popolnoma vzravnana in imela stebla napeta, vendar sem se odločil, da jo ob priliki presadim tja, kjer bo njena okolica prejela več dežja.
Prav tako pogledam vrednosti delnic. Tudi te so zadnja dva tedna zrastle in presegle januarske vrednosti. Po pol leta opazovanja in odločanja, sem končno dojel, da ne bom dognal nekega znanja o ustreznejši izbiri. Zapustila sta me logika in razum; za gorivo ne razmišljam o ceni, plačam kolikor pač je, tu pa skušam privarčevati evre, dejansko zapravljam po deset evrov, zamujam pa po sto evrov vredne priložnosti. Vse je preprosto; le vse sem zapletel v zmešnjavo. Najboljši čas za vplačilo je danes in zdaj, ne jutri in ne morda čez tri dni.
S pomladjo prihaja spomladansko čiščenje. Četudi se stori le nekaj, mi odleže, ko se stvari postavi na svoje mesto. Če je to mesto v smetnjaku, je to to.
Ni komentarjev:
Objavite komentar