Letos se mi kolesarjenje ljubi ravno toliko kot paradižnikova solata, bolj malo, če že. Bolj se mi ljubi premišljevanje in odgovaranja na vprašanja, predvsem na svoja, čemu ne počnem tistega, kar me veseli in si postavljam (prekomerne) omejitve.
Deset dni nazaj sem bil precej časa mršave volje, ampak razpoloženje se je izboljšalo, četudi sem kot vsako leto dosedaj zamudil prižig oglarske kope. Saj ne vem, kdaj so jo prižgali: takrat ko sem bil dva kilometra stran ali naslednji dan, ko sem opazil dim. Kakorkoli vedno se to zgodi konec avgusta ali začetek septembra.
