Odtok iluzij

Včasih iščem sezname vesele glasbe, ampak ko jih poslušam to niso. Njihova melodija mi je ponavadi le delno všeč, ali pa sploh ne. Morda je prilagojena besedilu, ampak v stanju, ko bi človek najraje skakal, krili z rokami in zibal vrat, ni časa za razumevanje tega, pomembnejša je melodija, da lahko človek zaplava v njej. Ker mora biti zame še dovolj hitra, je potebno iti mimo seznamov in iskati posamično.

Za petek popoldne in soboto zjutraj, neprestano

Parov Stelar - The Phantom

Prebral sem, da so opazovali hite zadnjih štirideset let in našli povezavo med rastjo gospodarstva in deležom veselih glasb, in sicer, če se je vrtela vesela glasba, je šlo gospodarstvo čez pol leta navzgor.

Bolje je biti vesel kot poznati besedila.

Kosti presenečenja

Joj, kakšne bedarije se mi dogajajo v glavi.

Jem kos pečenega piščanca z nekaj malega popečenega krompirja v kosih. Kožo vlečem stran in meso s kosti. Ko so roke že malo preveč mastne in ko dvignem pogled na rdeče nogavice, viseče nad kaminom, pomislim, če bi stresel kosti v eno izmed njih.

Nato pomislim, kakšen bi bil odziv tistega, ki bi jih našel, in se zasmejem. In nihče ni vedel, čemu se smejem.

Okrajšan roman

Tole je prehitro zame. Če so prazniki šele konec meseca, ni potrebe, da je že zdaj vse okrašeno že sedaj, saj vendarle ne praznujemo meseca decembra.

Že sedaj je mrzlo pa snega še bilo ni. Snega, raje ne.