Duhovna dimenzija

Čeprav ni nikjer določeno, kakšni naj bi bili dosežki človeka pri samemu sebi, bi rekel, da je en izmed dosežkov, ki jih človek lahko osvoji, zagotovo zavedanje samega sebe v polnem pomenu.

Za zavedanje ni dovolj le vedeti, temveč potrebujemo dodaten mehanizem izkustva in občutenja. Tako za zavedanje, da je neoznačen in nezavarovan železniški prehod nevaren, ni dovolj le, da nam to kdo pove, kar pomeni vedenje, temveč bi za popolno zavedanje to morali tudi doživeti z občutenjem, kar pa je v tem primeru dejansko neizvedljivo, zato se obsega te nevarnosti človek le delno zaveda, ko pogleda levo in desno.

Boljši primer je uživanje alkoholnih pijač oziroma alkohola na sploh. Podobno kot prej človek o njem marsikaj sliši in seveda tudi o njegovih stranskih učinkih, vendar je kljub temu mnogo ljudi „neposluših,“ ko želijo te besede preveriti v praksi oziroma si želijo izkustva in občutenja, a se pojavi ovira. Človeku za popolno zavedanje kljub občutenju naslednjega dne manjka vedenje. Ne tisto splošno, temveč tisto njegovo, v večini primerov kar izbruhano. Zaradi tega se človek težje zaveda ali pa mu je stanje občutenja bolj všeč od posledic, zato lahko razvije svojo novo zavedanje, ki ne temelji na besedah drugih, temveč na lastnem užitku.

Ker lahko človek vedno podvomi, kar tudi sme, v drug prav, mu je edina resnica tista, ki jo spozna sam. Človek mora oziroma naj bi preveril vse, kar ve, ali je tudi resnično.

Da bi razumel in da bi se razumel, mora združiti dve celoti. Prva celota predstavlja človekovo notranjost, njegovo vedenje, razmišljanje; druga pa zunanji svet, ki ga človek zaznava posredno preko čutil. Ta pa so včasih varljiva, ampak denimo, da sedaj niso. Obstaja tudi posredno občutenje, kjer človek spoznava občutke nekoga drugega, vendar mu ti zaradi varljivosti zaznavanja in nujnosti nekega predznanja ne morejo dati izkustva v dovoljšni meri.

V proces zavedanja je vsekakor potrebno vložiti trud, učenje neke vrste. Premisliti je potrebno svoje vedenje, preudariti izkustva ter razvozlati občutke, kar ni lahko. Ponavadi je zmešano, ampak gre, če se ne noče.

Ključna komponenta pri zavedanju je sposobnost priznanja zmote, torej reči: „Ravnal sem narobe, zmotil sem se in nisem imel prav“ samemu sebi in tudi drugim, kljub pomislekom in bojazni, da bi izpadel neodgovoren, nezanesljiv, manj vreden ali kaj četrtega, a je vsekakor bolje to kot prikrivanje stvarnosti in iskanje neutemeljenih izgovorov.

Zavedanje samega sebe je končano, (če je sploh kdaj), ko v popolnosti in brez dvoma veš, izkusiš in občutiš, kdo in tudi kaj dejansko si.

Kriva jelka

Sanjal sem, da sem jedel pitajo … potem pa se spanec konča.

Zjutraj ga nekaterim preseka kovinsko kladivce, ki udarja ob kovinski zvonček, da bi v tistem trenutku najraje vmes zatlačili en kos kartona če ne kar stiropora ali česa mehkejšega. V najslabšem primeru in zelo verjetnem, kadar se gre pozno spat, se lahko budilko odrine, da ta pade na tla, se poškoduje in, če je spodaj parket, pusti v njem še vdolbino. Novejša elektronska budilka ima moteč in enoličen ton bolj primeren odganjanju mrčesa kot pa bujenju; še novejša budilka se naloži na telefon ali pa je tam že naložena, ampak telefon lahko zopet pade kamorkoli hoče in ga je potrebno najti. K sreči pozna več tonov in celo melodije, ampak te so še vedno premalo barvite.

Zato sem v začetku novembra začel osnovati svojo budilko, ki sem jo sestavil šele konec decembra, saj je šele takrat prišel zadnji, tretji sestavni del, in sedaj je tu, pripravljena, da se jo nastavi. Nekako že.

Ampak sedaj, ko vidim, kako dobro deluje, ugotavljam, da je lahko vse drugo le budilka ne, ampak tudi takšna idejna zgodba se mora zaključiti, zato sem si včeraj postavil omejitve. Budilka bo zjutraj budila, predvajala melodije in tudi zvok iz računalnika, kar pomeni, da lahko predvajam tu in poslušam tam, ampak zaenkrat prenos zaostaja za malo manj kot sekundo, kar mi je precej nadležno, ampak mi je pa vsaj uspelo in je pa bolje od vseh komercialnih rešitev (:, saj te zaostajajo za natanko dve sekudi, ampak to popravijo tako, da poskrbijo, da tudi slika zaostaja za dve sekundi.

Mimogrede, zakasnitve pri prenosu se pojavljajo tudi na televizji, zato tisti ljudje, ki poslušajo nogometno tekmo ali smučarske skoke po radiju, prej izvedo, kdo je zadel gol in kdo prevzel vodstvo. Zato se mi zdi precej neumno, da zgoraj v kotu piše v živo, če pa čisto ravno ni.

Pitaje še nikoli nisem videl v živo, kaj šele, da bi jo jedel …

Trohnobni pogledi

Kritiziram … tudi tisto, česar se me ne tiče ali pa gre zgolj za malenkosti … in bi bilo bolje, če bi besede ostale neizrečene, zato sem najraje tam, kjer besed enostavno ni. Trenutki preteklega leta