Pozdrav pomladi

Kot izgleda je bilo letošnja zima še milejša od lanske. Če je snežilo, se je sneg izjemoma obdržal do dva oziroma do tri tedne, ko so bile temperature krepkeje pod lediščem, sicer pa se je ta po nekaj dneh že pobral.

Z marcem so se dvignile tudi temperature, tla nekaterih gozdov so postala pretežno vijoličasta in čez dan Sonce že tako seva, da se segreje tudi voda za umivanje.

Lep dan pomeni izlet in tokrat je na vrsto prišel grad z golf igriščem. Iz prekomernega števila tabel na vsakem pogledu s prepovedjo hoje po igrišču v štirih jezikih je bilo mogoče sklepati, da hoja po travi ni dovoljena. Ker pa se ni dalo razbrati, ali enako velja za peščene ali asfaltirane poti vmes, je vladala delna napetost.

Območje ef

Na tem kraju je nekoč, verjetno pred šestindvajsetimi leti, še stalo naselje z okoli štirinajstimi hišami, potem pa so ga stanovalci zapustili oziroma ga dobesedno vzeli s sabo, saj so odnesli, kar se je dalo odnesti, ostalo pa uničili. Za stavbami je zato ostalo nekaj tlorisa v obrisih zidov, ki so danes visoki le še nekaj deset centimetrov, in nekaj kritine. Dostop do ostankov je zaradi zaraščanja z grmičevjem otežen. Morda je kraj imel nekoč ime, morda ga tudi nekoč s stanovalci ni imel in je kazal nasprotje današnjim krajem brez prebivalcev.

Ravno zaradi te njegove nerazpoznavnosti je zelo težko oziroma nemogoče najdi kakršen koli podatek o njemu. Še tri leta nazaj je na njegovem obrobju stala lovska opazovalnica, letos pa tudi te ni bilo več.

Ostala je le ena možnost; možnost raziskovanja. Tam pa me je pričakala podoba, ki jo bi povezal s pogledom na Luni, če bi bila Luna iz sira.

Kraj je postal ena velika ropotarnica, kjer se najde vse tisto, česar se ne pričakuje.

Odsevi bele sence

Ker glavne poti še nikoli niso bile zapeljivejše od stranskih, se je tokrat naletelo delno zamrznjeno bajčno jezero nepravilnih oblik oziroma z mnogimi polotoki. Točno nahajališče tega naj ostane neznanka. Morda ga kdo nekoč odkrije. (: