Na tem kraju je nekoč, verjetno pred šestindvajsetimi leti, še stalo naselje z okoli štirinajstimi hišami, potem pa so ga stanovalci zapustili oziroma ga dobesedno vzeli s sabo, saj so odnesli, kar se je dalo odnesti, ostalo pa uničili. Za stavbami je zato ostalo nekaj tlorisa v obrisih zidov, ki so danes visoki le še nekaj deset centimetrov, in nekaj kritine. Dostop do ostankov je zaradi zaraščanja z grmičevjem otežen. Morda je kraj imel nekoč ime, morda ga tudi nekoč s stanovalci ni imel in je kazal nasprotje današnjim krajem brez prebivalcev.
Ravno zaradi te njegove nerazpoznavnosti je zelo težko oziroma nemogoče najdi kakršen koli podatek o njemu. Še tri leta nazaj je na njegovem obrobju stala lovska opazovalnica, letos pa tudi te ni bilo več.
Ostala je le ena možnost; možnost raziskovanja. Tam pa me je pričakala podoba, ki jo bi povezal s pogledom na Luni, če bi bila Luna iz sira.
Kraj je postal ena velika ropotarnica, kjer se najde vse tisto, česar se ne pričakuje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar