Črke in številke so v bistvu abstrakten pojem in prejmejo obliko šele z izbiro pisave, in dve leti nazaj sem našel meni najlepšo pisavo, ki pripada družini Garamond. Naslov tega bloga tedaj dobi naslednji videz.
Še posebno me je takrat frapiral (moram uporabiti točno to besedo, saj sem njen drugi pomen spoznal šele včeraj) videz številk, ker so nekatere pod- in nadpisane. (:
Kar ne morem se je nagledati.
torek, 26. september 2017
ponedeljek, 25. september 2017
Cena časa
Čas mi postaja vse dragocenejši … dražji od česarkoli, vendar se mi zdi, da ga zaradi svoje neorganiziranosti veselo razmetavam na vse smeri neba. Najraje bi obstajal v več inkarnacijah, kjer se bi vsaka od njih soočala z nekimi problemi, izzivi, strahovi; osnovni jaz bi pa užival … in zopet metal čas stran.
Zagotovo je krivo staranje, t.i. racionalno razmišljanje, občutek, da je čas omejen, in koneckoncev pred mano še vse življenske faze, skozi katere gre povprečen vsakdo. Če samo pomislim oziroma padem v neko vlogo, pred sabo zagledam velik napis: „Game over!“ Občutim razočaranje. Če zopet pomislim, če bi vstavil kovanec in šel ponovno, potem se novo življenje ne bi kakorkoli drugače izšlo. Lahko bi bilo bolje, ampak bistveno bolje pa ne, kajti do vsakega trenutka je bilo izjemno. (:
Vse pa zagotovo izvira iz moje želje po vsevednosti in oteženega odločanja; nič ni dobro, nič ni slabo, zakaj to, čemu ne. Vse, kar si sedaj želim je šest sončnih dni in šesti dan izlet v hribe. Vem, kam se bo šlo in kje se bo parkiralo, a če se do tja ne bo prišlo, potem bom ostal brez odgovorov.
nedelja, 24. september 2017
Zvita vitrina
Opazil sem, da so se v nekaterih župnijah januarski koledniki posodobili in namesto lastnoročnega pisanja začetnic in tekočega leta nad vrata nalepijo kar prednatisnjene nalepke, ki izgledajo kot vinjeta; meni pa je kreda še vedno všeč.
Naročite se na:
Komentarji (Atom)

