Zadnje sorazmerje

Čemu naj bi bil december veseli?

Dnevna svetloba seže do pete ure popoldne, potem pa je že noč. Temperature so nizke in, če ne sneži, dežuje. Ozračje je pretežno vlažno. Tla postanejo spolzka ali pa se udirajo. Iz dimnikov se nizko kadi, v mestih nastaja smog in po vaseh smrdi po odpadkih, ki jih nekateri sežigajo doma. Koža poka po dlaneh in ustnicah. Zunaj se zato ne more biti, znotraj pa mora biti topleje, kot bi si poleti želeli. Pravi svet?

Popolnoma nič ne nasprotujem, če lučke svetijo že julija in če se ljudje podijo po trgovinah avgusta. Tudi septembra se lahko pije kuhano vino, sicer ne lanskega letnika, ampak zadnjega.

Dišeče sveče! To bi bilo čarobno.

Lahkotno tresenje

Nekako se mi je uspelo sprijazniti s tistim izpred deset dni.

Težko je, če nam nekateri predmeti pomenijo več kot bi ti isti predmeti pomenili nekomu drugemu. Za nas so lahko neprecenljivi, zato nanje pazimo, jih shranjujemo oziroma zbiramo, čeprav je njihova vrednost skoraj nična ali pa jih bi kdo drug že vrgel stran.

Morda bi ljudje živeli drugače, če bi imeli le tiste predmete, ki jim nekaj pomenijo …

Robnik škode

Ah, kako sem jezen nase in hkrati razočaran nad samim sabo, ko naredim kakšno neumnost, ko in ki je ne bi smel oziroma si je ne dopustim. Saj res, da ne more iti vse po planu in da nič ni za večno, ampak zelo težko se sprijaznim s spremembami, izgubami ipd. K sreči se to ne dogaja redno, vendar ko se, sem popolnoma iz sebe.

Dve leti mi je uspelo paziti, kjer koli sem bil, potem pa mi stvar danes pade doma iz rok na robnik in se odkruši. Groza. Ne vem, kaj je huje; to, da sem bil dve leti pazljiv in skrben, ali to, da sedaj stvar ni več taka kot je bila.

Kolikor poznam ljudi bi mi rekli, da se preveč sekiram; to priznam, ampak zaenkrat mi še nihče ni svetoval, kaj naj naredim, da mi bi bilo lažje. Verjetno bom moral le prespati.