Neznana resnica

Kar pomnim, tako je zagovoto že šest let, da z novim letom pride tudi jutranje boleče grlo z napol zamašenim nosom. K sreči se v dopoldnevu dovolj opomoreta in skozi dan sploh ne izpadeta tako slabo, dejansko, kot da z njiju ni nič narobe.

Povsem zase pa so sanje. Zadnje pol leta so drugačne, iz sebe izžarevajo dejstva, ki želijo postati resnice. Zjutraj ni težko vstati, nagaja le moja zvedavost, kaj bom v njih še novega odkril. Zvedavost želi, da bi ostale oči zaprte četudi v napol spečem stanju. Menda se iz sanj da nekaj razbrati, ampak moje so postale prezapletene, sploh ne vem, kaj sem želel zvedeti. Včasih pridem v stanje, kjer se v sanjah zbujam iz zanj.

Letos ne bo celega seznama zaobljub, ampak bo sledila ena za drugo. Ko izpolnem prvo, se lahko pogovarjam o drugi, in sicer bom najprej poskušal premagati to mojo zvedavost.

Ugodje laži

Opazuješ in vidiš, da se ljudje obračajo tako kot piha. Če ne piha in pihajo, boš pihal z njimi? Drugače povedano, če večina govori nesmisel, recimo laž, ti bo sprva čudno, čemu se njihova in tvoja mnenja na povsem logični ravni razlikujejo, vendar kar tri četrtine ljudi prej ko slej popusti in se poistoveti z večino. Še več, njihovo prepričanje vzamejo kar za svoje.

Torej, če v množici večina ljudi gleda gor, navzgor v zrak, boš prej ali slej v zrak pogledal tudi ti, čeprav tam ničesar ni, ampak te je zgolj zanimalo, čemu oni gledajo gor. Če po končani nogometni tekmi večina navijačev ob porazu pravi, da sodnik ni sodil pravično, boš takega mnenja tudi ti, čeprav pravil sploh ne poznaš ali pa si ob sojenju bil z mislimi drugje. Morda? Zagotovo pa si se nekdoč nasmehnil zgolj zato, ker so se nasmehnili drugi, pa ne zaradi tistega, čemu so se prvotno nasmehnili drugi.

Če večina pije kuhano vino, ga boš kmalu pil tudi ti. Poudarek je vseskozi na večini; če bi nekdo pil kuhano vino sredi maja, bi bilo to čudno? Bilo bi zaradi oblikovane skupne zavesti, da se to pije le pozimi. Sicer, lahko vsak pije karkoli želi tako kot si lahko vsak predstavlja karkoli si želi. Morda? Mogoče? Seveda so izjeme, ampak redke.

V splošnem, ljudje ne radi izstopajo oziroma se ne počutijo izstopajoče. Zato je tako.

Kvačkan mir

Zanimivo, vsako leto je tišje; težko bi se odločil, ali je to izraz uravnavanja trga oziroma prepovedi prodajanja petard ali pa je generacija, ki je še pred desetimi leti pokala že v času krepko pred božičem odrastla. Spomnim se, da so nekoč že za polnočnico znali pričarali skoraj novoletno vojno vzdušje, letos pa je ta minila popolnoma brez motenj. Spomnim se tudi, da je nekoč rimska sveča, to je tista palica, ki iz sebe meče barvne rakete, stala sto tolarjev po kosu, sedaj pa stane pol evra, kar ni neka izjemna podražitev. Kaj pa vem, mene to pokanje ni nikoli preveč privlačilo. Kot otroku so mi bile zanimive barve, potem pa se začne vse ponavljati.

Je pa po drugi strani tudi zanimivo, da je postal ves ta čas ob koncu leta potrošniško naravnan. Zaradi vsega tega blišča ljudje mislijo, da morajo kupovati. Imam obutek, da se morajo ljudje zmišljevati, česa še nimajo. Pozabljajo pa na ljudi, njihovo delo, trud.