Iluzija potrebe

Prehod v novo leto je bil sijajen, žal pa to ne velja za njegove (gospodarske) posledice.

Z izstopom Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske se je vrnilo carinjenje in Pošta Slovenije je uvedla blagovna pisma. Za zvrhano skledo je poskrbel še dvig davka na dodatno vrednost v Nemčiji na raven izpred prvega julija, saj je bil ta pol leta za tri odstotke nižji kot ukrep za omilitev državnih omejitev. Sledenje sem prebolel, prvi dve katastrofi pa še prebolevam.

Preprosto ne morem verjeti, da je poštnina sedaj odvisna od vsebine. Kuverta je kuverta v vsakem primeru, enako težka in dostava ni nič bolj zapletena. Vsaj tako stvari vidim.

Ti časi

Mislim si, kakšen butelj sem, da sedaj v knjigah najdem tudi tisto, kar sem nabiral zadnjih osemnajst let. Priznam, da je to prehitra ocena, ki zanemarja … kaj pa vem … moje občutke razsvetljenosti oziroma zasluge ob odkrivanju že znanega. Morda v trpinčenju samega sebe v potu svojega obraza vidim smisel svojega življenja … mislim, se bi raje dolgočasil?

December je, dnevi so kratki … novoletna razsvetljava me ni nikoli navduševala, razen zelo domiselnih. Kaj je sploh še smisel novoletne razsvetljave?

Vsega imam počasi dovolj. Prejšni ponedeljek sem mislil, da je petek. To soboto sem mislil, da je že nedelja; danes mislim, da je jutri sobota.

Desetka ponovno

Bilo je eno poletje, pri kolegu doma — tam, kjer je hiša en velik verižni fizikalni eksperiment — ko sem v višečem cvetličnem koritu opazil copate — superge in mu rekel: „Ti veš, da imaš pa ravno takšne, kot sem jih imel jaz nekoč.“ Ko mi je odvrnil, da so to dejansko moje, sem se spomnil, da sem mu jih posodil, ker je takrat nekje pozabil svoje delovne copate …

Na to sem se spomnil sedaj, ko sem razmišljal, kakšno obutev sploh še imam poleg sedanje in priznam, da neke izbire resnično nimam. Letos poleti sem si kupil zopet takšne in tako kot takrat – pred sedmimi leti, ko sem si denar za tiste prislužil s študentskim delom – so bili tudi ti zadnji par moje številke, ki je v tem primeru deset. Copata letos dejansko nisem obul, saj sem dovolj verjel vase oziroma v to številko, za katero se je naslednji dan izkazalo, da je prava.