Drugi priklop

Po pol leta premora zopet kolesarim, danes sicer počivam, sicer ne od utrujenosti, temveč od prekomerne izpostavljenosti UV žarkom.

Po dveh vožnjah sem nabral sto sedemintrideset kilometrov, na trasi opazil precej novosti, kot na primer na cestišču odstranjeno sredinsko delilno črto in eno neumnost, katere ne znam poimenovati in sem zoper nje tudi brez besed; nekaj novogradnj, nekaj avtonomnih kosilnic v delovanju, eno odstranjeno živo mejo in bil presenečen, da po več kot enem letu še vedno niso uspeli urediti morda dveh kilometrov ceste.

Snov števila

Se sploh še kaj dogaja?

Vsake toliko časa mi hodijo neumnosti po glavi in morda bi se lahko naučil UN oznake nevarnih snovi, da bom (največkrat na avtocesti med prehitevanjem avtocistern) iz tistih njihovih oranžnih kvadratastih tabel z dvema številoma, eno nad drugim, ponavadi zadaj in ob strani, razbral, kaj prevažajo.

Park pokrajine

Končno oddih, tokrat ob kraških pojavih…

Pojavi se razprostirajo na skoraj dvesto šestdeset hektarih in, četudi se je prehodilo čez deset kilometrov poti po travnikih, kolovozih, asfaltu, gozdnih stezah …, se ni videlo vsega, kar bi se lahko videlo oziroma je bilo prikazano na spremljevalnih tablah.

Ideja oziroma želja po obisku je trajala vsaj dve leti oziroma od opaženega smerokaza med vožnjo tam mimo, morda pred sedmimi leti, ne vem točno.

Če ne dolgovezim; nisem pričakoval veliko, tudi ganjen nisem, ampak to vsekakor ni bil zadnji obisk Krajinskega parka Lahinja.