Poletni presek

Po dveh tednih se je zopet našlo nekaj premora za kolesarjenje in šlo je res na tesno. Vreme zjutraj ni bilo dobro in zato sem postajal vedno bolj vznemirjen, saj nisem vedel, ali mi bo uspelo ali ne. Ko so se zunaj razmere po štirih urah le izboljšale, sem odnesel kolo ven in ga spustil. Nekaj mi je bilo čudno. Dvignil sem ga in ga spet spustil. Hm, nekaj je tu bilo res čudnega. Takrat sem opazil, da je zadnja pnevmatika na tleh. Dotok zraka ni pomagal, ves zrak je takoj pobegnil.

Spomnil sem se, da bi na polici v garaži morala biti zračnica prejšnega kolesa in tokrat me spomin ni razočaral. Velikost zračnice je bila tam–tam in rekel sem si, če zamenjam, zamenjam; če kaj poškodujem, poškodujem; če polomim, polomim. Ker tega nisem počel že vsaj deset let, mi ni šlo od rok. Po mnogih poskusih in po skupaj štiridesetih minutah je bila nova zračnica na mestu prejšne in pnevmatika polna.

Kljub temu, da sem zaradi uporabe ne najbolj primernega orodja ponekod obroč malenkostno poškodal, sem bil vesel. Bodisi imam obroč lep in nepoškodovan bodisi imam kolo nevozno. Vožnja je šla po načrtu, vmes sem opravil dva obiska, opustil prvotni načrt in se potem predčasno vrnil domov, kar se je izkazalo za pravilno odločitev, saj bi bil sicer premočen od dežja.

Debakel zmage

Nikoli ni dovolj dobro pospravljeno. Iskal sem neke točno določene vijake z maticami za omaro in v spominu sem imel, da sem jih bil videl v eni škatlici, vendar je teh škatlic povsod precej, niti ne vem, kje naj bi ta odlikovana škatlica bila. V eni škatlici v kleti, za katero sem mislil, da je prava, so drugačni vijaki in zdaj ne vem, ali je ta točna tista škatlica iz spomina in me spomin samo zavaja o njeni vsebini.

Kakorkoli, našel sem točno te določene vijake z maticami za omaro točno tam na polici poleg mesta, kjer sem neko drugo, vendar enako omaro razdiral, vendar je tu bilo pripadajočih matic po občutku premalo. Zato sem menil, da sem bil preostale matice nekam pospravil, v eno škatlico, ali pa so bili ti vijaki priviti nekako drugače in pripadajočih matic ni nikoli bilo. Koliko je še smisla v iskanju škatlice?

Dovolj, da sem potem odprl eno večjo škatlo takšnih železnin s škatlicami in s prozornimi vrečkami. Tam sem pod škatlicami opazil vrečko in videl, da je takšnih vijakov še več kot dvajset, vendar matic ni bilo nikjer. Že tako si nisem znal pojasniti prvih vijakov, sedaj pa jih je še več.

Kakorkoli, štiri vijaki z maticami so bili za moje potrebe dovolj, vsi so bili enaki in vodili, ki sem ji pred tem odrezal na pravo dolžino, sta sedaj pričvrščeni. S tem sem sedaj zelo zadovoljen. Nekoliko manj sem s črnim kotom vodila, saj sem očitno prehitro rezal in pregrel pocinkano jekleno pločevino, ampak to vodilo je pri steni in se tega se ne opazi.

Bombaž neurejenosti

Ko najdem nekaj všečnega zase, pri tem vztrajam, kolikor pač gre. Pred mnogimi leti sem našel kavbojke in te so se po nekaj letih nošnje začele parati. Dejansko so s tem pridobivale na vrednosti, saj so ljudje začenjali kupovati ravno takšne nove – že raztrgane oziroma zguljene, ampak to ni bilo zame. Poznal sem znamko, model in barvo. Poznal sem njihovo širino ter dolžino. Iskal sem, a kljub vsemu nisem nikoli našel enakih ali nadomestljivih.

Že pri prvem primerku so bila žepa zadaj prešita zgolj s sukancem, medtem ko so v prvotnih hlačah žepi znotraj vsebovali še všito gumo. Ker je prodajalna tega primerka propadla, sem naslednje tri primerke poiskal drugje in ti so namesto zadrge spredaj imeli tri gumbe. Tega si nisem znal pojasniti. Osem let kasneje ta model ni bil več dobavljiv, zato sem našel drug model, ki je prišel v treh izvedbah, vendar me je razočarala njihova kratkotrajnost. Zamenjal sem znamko.

Skratka, v zadnjih petnajstih letih sem odpisal deset parov kavbojk od skupaj štirinajst. Ostala sta dva para zaradi preozke in predolge številke, dva para pa sta še v uporabi. Ampak po letu 2018 je vzdržljivost upadla. Pred tem mi je par zdržal vsaj tri leta uporabe, sedaj mi par kavbojk zdrži le eno leto.

Ne razumem njihovega označevanja, ker ga ni. Kako naj naslednjič kupim enake kavbojke, če na računu iz lanskega leta piše le znamka, velikost in „black denim.“ So te letošnje, za katere piše to isto, isti model ali kaj drugega. Je izdelava tako neponovljiva oziroma čez palec, da je zato vsak kos edinstven? Če jim zmanjka zadrg, začasno preklopijo na gumbe in potem nazaj na zadrge … mogoče pa ostanejo pri gumbih, ker so cenejši, morda hitreje pritrjeni in lahko zato izdelajo več parov na uro. Kdo ve na hlačah za okrog petdeset evrov.