Prizori senc

Obvladam časovnice. Vedno uspem v roku, vendar nažalost lovim zadnje dni, čeprav se takrat vedno sprašujem, zakaj se toliko precenjujem oziroma delo podcenujem, saj večino dela opravim zadnji dan, dneve pred tem pa po kakšno uro oziroma prelagam delo iz danes na jutri, tako kot danes.

Skušal sem si postaviti roke nekaj dni pred dejanskimi roki, vendar je to tako uspešno kot nadzor nad sladkarijami: samo prvi dve vrstici cele čokolade se končajo samo z zadnjimi dvemi preostalimi vrsticami prvotno cele čokolade, najpogosteje kar tiste velike. Ne gre oziroma ne uspe zgolj zaradi zavedanja o zavajanju samega sebe. Modrost: “Kdor govori resnico, govori le eno zgodbo;“ še tako drži. Učinkovitega načina torej še ne poznam.

Konec vsakega leta se tudi vprašam, zakaj se nisem najedel sadja, ko je bilo to zrelo. Letos sem maline zaradi prelaganja zamudil oziroma za tistih nekaj dni obiranja ne morem reči, da sem se jih „nažrl.“ Enako bo sedaj s slivami. Že tri dni vem, da so sedaj na vrhuncu zrelosti, vendar raje jem hruške in grozdje.

Poletni presek

Po dveh tednih se je zopet našlo nekaj premora za kolesarjenje in šlo je res na tesno. Vreme zjutraj ni bilo dobro in zato sem postajal vedno bolj vznemirjen, saj nisem vedel, ali mi bo uspelo ali ne. Ko so se zunaj razmere po štirih urah le izboljšale, sem odnesel kolo ven in ga spustil. Nekaj mi je bilo čudno. Dvignil sem ga in ga spet spustil. Hm, nekaj je tu bilo res čudnega. Takrat sem opazil, da je zadnja pnevmatika na tleh. Dotok zraka ni pomagal, ves zrak je takoj pobegnil.

Spomnil sem se, da bi na polici v garaži morala biti zračnica prejšnega kolesa in tokrat me spomin ni razočaral. Velikost zračnice je bila tam–tam in rekel sem si, če zamenjam, zamenjam; če kaj poškodujem, poškodujem; če polomim, polomim. Ker tega nisem počel že vsaj deset let, mi ni šlo od rok. Po mnogih poskusih in po skupaj štiridesetih minutah je bila nova zračnica na mestu prejšne in pnevmatika polna.

Kljub temu, da sem zaradi uporabe ne najbolj primernega orodja ponekod obroč malenkostno poškodal, sem bil vesel. Bodisi imam obroč lep in nepoškodovan bodisi imam kolo nevozno. Vožnja je šla po načrtu, vmes sem opravil dva obiska, opustil prvotni načrt in se potem predčasno vrnil domov, kar se je izkazalo za pravilno odločitev, saj bi bil sicer premočen od dežja.

Debakel zmage

Nikoli ni dovolj dobro pospravljeno. Iskal sem neke točno določene vijake z maticami za omaro in v spominu sem imel, da sem jih bil videl v eni škatlici, vendar je teh škatlic povsod precej, niti ne vem, kje naj bi ta odlikovana škatlica bila. V eni škatlici v kleti, za katero sem mislil, da je prava, so drugačni vijaki in zdaj ne vem, ali je ta točna tista škatlica iz spomina in me spomin samo zavaja o njeni vsebini.

Kakorkoli, našel sem točno te določene vijake z maticami za omaro točno tam na polici poleg mesta, kjer sem neko drugo, vendar enako omaro razdiral, vendar je tu bilo pripadajočih matic po občutku premalo. Zato sem menil, da sem bil preostale matice nekam pospravil, v eno škatlico, ali pa so bili ti vijaki priviti nekako drugače in pripadajočih matic ni nikoli bilo. Koliko je še smisla v iskanju škatlice?

Dovolj, da sem potem odprl eno večjo škatlo takšnih železnin s škatlicami in s prozornimi vrečkami. Tam sem pod škatlicami opazil vrečko in videl, da je takšnih vijakov še več kot dvajset, vendar matic ni bilo nikjer. Že tako si nisem znal pojasniti prvih vijakov, sedaj pa jih je še več.

Kakorkoli, štiri vijaki z maticami so bili za moje potrebe dovolj, vsi so bili enaki in vodili, ki sem ji pred tem odrezal na pravo dolžino, sta sedaj pričvrščeni. S tem sem sedaj zelo zadovoljen. Nekoliko manj sem s črnim kotom vodila, saj sem očitno prehitro rezal in pregrel pocinkano jekleno pločevino, ampak to vodilo je pri steni in se tega se ne opazi.