Tkivo črtovja

Obstajajo spletne strani z glasbo in predvajanjem na klik, z neomejenim in brezplačnim ponavljanjem ter z možnostjo, da avtor z nje zahteva umik svojega (glasbenega) dela, kar storijo brez ugovarjanja. Ena izmed njih se prične na črko s konca angleške abecede, ampak jaz po svojem značaju ne želim glasbe na klik, temveč glasbo na dvoklik kot nekoč. Podvig pričnem s poznavanjem imena avtorja in naslovom skladbe, kar z dodatnimi namigi vpišem v iskalnik kot nekoč.

Ampak iskalniki so postali neumni, kajti zdaj mislijo, da vedo, kaj jaz mislim, da iščem, in tega nisem opazim samo jaz. Ne, jaz iščem dobesedno tisto, kar sem navedel. In ne, ne obnašajo se tako le, ko mislijo, da je moj namen kršitev avtorskih pravic, temveč tudi sicer. Ko sem konec lanskega leta iskal na primer, ideje za okrasitev novoletne jelke, mi je na tretji strani zadetkov ponudil nakup kopalne kadi. Ta zadetek mi je bil tako zgroženo zgrešen, saj ni vseboval niti ene ključne besede, s katerimi sem začel.

Po več kot pol ure, sem le staknil album s skladbo, toda ta pot ni bila lahka. Na tej poti je veliko in veliko preveč pasti za neuke ljudi. Če odmislim popolnoma zgrešene zadetke, so vmes poskusi, da se človek včlani v SMS klub, kupi naročnino za nepovezano stvar, klika na oglase, izpolnjuje ankete brez konca ali si prenese programsko opremo z vprašljivimi nameni oziroma z nepoznanimi posledicami.

Torej četrt stoletja po prehodu v enaindvajseto stoletje je splet postal grozovit. Spomnim se, da je na njem mrgolo informacij, kajti graditi in izpolnjevati so ga začeli zanesenjaki. Zdaj se informacije skriva in tako ni le na spletu.

Dogaja se tudi t.i. industrijsko vohunjenje. Na primeru to pomeni, da farmacevtsko podjetje napoti človeka v konkurenčno farmacevtsko podjetje, kjer je njegovi prvi korak, da se tam zaposli. Ko je enkrat zaposlen, tam pridobiva znanje in ga posreduje v prvotno podjetje, ali pa odpre svoje podjetje z isto dejavnostjo, če lahko dejavnost opravlja v lastni režiji, na primer popravila in vzdrževanje motornih vozil.

Podobno je pri znanosti oziroma z znanstvenimi članki. Nihče pri zdravi pameti ne bo javno objavil članka za vzgojo kur, ki nesejo zlata jajca, temveč bo to zadržal zase ali drago prodal. Objavlja se dela „no shit, Sherlock“ in upa, da bodo objavljena v revijah, ki so uvrščene v razrede A'' oziroma A', ter zato avtorju prinesle nadpovprečno znanstveno uspešnost. Največ informacij ima torej gospodarstvo in jih skriva z razlogom ohranjanja svoje prednosti.

Če se vrnem nazaj k medmrežju duhov – spletu, se sprašujem, kaj ljudje sploh najdejo tam. Iskalniki so dandanes bolj kot manj neuporabni; vedno več je (po)narejene vsebine z umetno inteligenco in samo še čakam, oziroma smo že tam, kjer se bo inteligenca nove generacije učila na površnih izdelkih svojih predhodnikov. V posebnem je tudi glasba s spleta lahko popačena in obstaja metoda, s katero se zazna, če je slaba – zgolj le presneta s spletne strani z glasbo na klik.

Pri tej metodi se pogleda njen spektrogram, kar ni nič drugega kot grafični prikaz zastopanosti frekvenc v zvočnem zapisu. Če višje frekvence niso zastopane — izgleda porezano (kot na desni strani spodnje slike), potem je ta zvočni zapis doživel izgubo informacij. Obratno ni nujno res; zvočni zapis je lahko doživel izgubo informacij, vendar ne izgleda porezan.

Gora globine

Za vse, kar se je zgodilo, a se naj ne bi, in za vse, kar se ni zgodilo, čeprav bi se lahko, obstaja vzrok. Mogoče je znan, a ni nepomemben.

Tedaj se kaj ni izšlo po predvidevanjih in podiral se mi je svet; zdaj, skoraj že petnajst let ali le dva meseca kasneje, bi rekel, da je bolje, da se kaj ni izšlo. Še vedno se je vse nekako izšlo oziroma razrešilo, čeprav mi je bilo tisti trenutek lahko tudi skrajno neprijetno. Kaj če se enkrat ne bo izšlo?

Dodatno obremenitev mi predstavlja še strah pred zamujenim in strah pred nepredstavljimi posledicami. Lažje mi je, ko ugotovim, da teh in takšnih tegob nimam samo jaz, vendar si nisem niti predstavljal, da nas je toliko. Zahvaljujem se vsem, zaradi katerih je sedaj pogonsko gorivo postala omejena dobrina. Včeraj me je na najpogostejšem odjemnem mestu pričakal listek o nedelovanju točilne ročke, zato sem danes svojo srečo najprej poskusil nekje drugje, kjer pa so to mesto razočarano zapuščali tudi drugi. K sreči oziroma kot že omenjeno, da se vedno izide, sem za tem že danes uspel točiti na svojem najpogostejšem odjemnem mestu.

Brez priložnosti ni zamujenih priložnosti.

Ampak v tem svetu, v teh zadnjih nekaj letih, če se ravno ne živi v nekih odročnih krajih v Kanadi ali Rusiji, novice najdejo človeka vsepovsod. So bili ponedeljki, ko človek ni vedel, kakšna cena bo v torek, in ni mi še uspelo izbrskati zakonske podlage oziroma se mi dokopati do vira na dan pred spremembami o prihajojočih spremembah; te dni pa se že skoraj dva tedna ve, kakšne bodo cene. Bili bi tiho, čez noč spremenili cene in to bi bilo vse. Prerivanja ali pomanjkanja ne bi bilo.

Tako trhel in povezan je svet …

Skočna pesjad

Po Grenlandiji, sedaj še Iran in moje naložbe v vrednostne papirje v tem letu ostajajo v slabem stanju. Težko je biti pameten in preračunljiv. Nakup, katerega sem označil za katastrofalnega, se je letos za nekaj trenutkov izkazal za najboljšega in je še vedno med vodilnimi.

Če sem se česa naučil, je to DCA pristop, kar pomeni, da se vsega razpoložljivega zneska ne zapravi v celoti, temveč se ga porablja postopno. Kupuje se vsak dan nekaj ali vsak teden nekaj. Tako se človek izogne dnevu (slabega tečaja), po katerem mu naložba potone. Temu sledi pretirano zapravljanje časa s čakanjem in upanjem na boljši tečaj, mogoče za dva do tri evre. Bolje je pogoltniti te tri evre in ta čas (pre)živeti kakovostneje. Oh, ljudje, koliko vas je bilo v ponedeljek, ko ste čakali v koloni na (pogonsko) gorivo. Svojo lenobo mi je uspelo premagati v petek pred tem, četudi sem imel dovolj goriva za dočakati ponedeljek, a sem si rekel; bolje sedaj, ko imam čas, kot v ponedeljek, ko bom mogoče moral storiti to in še ono.

Vendar pa mi te iste svoje lenobe mi ni uspelo premagati ta petek, a sem se v soboto le zavzel, da nisem lovil minute to nedeljo. Občutek ob koncu je bil slasten, a ne dovolj; naslednjič se bom moral zopet preganjati.

Za vikend sem brezskrbno presajal gozdne jagode, ki so se na robu vrta res razrastle; celo preveč razrastle. Šel sem prvič letos na kolo; odklop in občutek, kot da vsem ni bilo zime.