Včasih naletimo na neandertalca. Njegova mnjenja ne obstajajo, saj govori povsem naučeno in samo tisto, kar želiš slišati, čeprav tega pravzaprav nočeš. Njegovi stavki so sestavljeni iz govoric ter splošnih resnic, pobranih iz dnevnega tiska in iz pogovorov. Ničesar ne zna obrazložiti ali razložiti. Tudi ravna se tako, bolj po potrebah. Zanj je vse tako, ker je tako.
Človek napreduje (v lastnem mišljenju), ko zna presojati zase, ne verjame vsemu in si zna odgovarjati na lastna vprašanja. Ne sprašuje se samo, kaj je dobro, temveč tudi zakaj je dobro; kaj si želi, ampak tudi, čemu si želi. Zaradi drugačnih, različnih oziroma nasprotnih mnenj drugi nanj gledajo postrani, kar ga nekako potre, čeprav z njim ni pravzaprav nič narobe.
Težava je v drugih, ker ga ne razumejo, in ga napačno označujejo. Njegova mnenja niso prav nič nenavadna, neobičajna ali čudna. Vsak ima lahko takšna. Tudi na zunaj je prav takšen kot vsi drugi. Vemo le, da znotraj uživa.
Ni komentarjev:
Objavite komentar