Listam po preteklosti, saj sem prelen, da bi zopet šel odkrivat tisto, kar sem že nekoč odkril. K sreči ta nekoč ni tisti pravljični nekoč izpred sto in več let, pomeni le kakšna štiri leta nazaj.
Nimam sreče in tudi vmesna pisma, katera na hitro preberem, niso bila vložena vsako v svojo ovojnico in zato niso prav nič pravljična. So pa zanimiva, meni še preveč zanimiva. Dajo mi vedeti, da sem s časom postal neke vrste avtomat za kavo. Na vsako vprašanje, ki jih poznam le toliko kot je gumbov, odgovarjam ne dlje kot se polni kozarček, vendar ne dodajam sladkorja. Belih kristalov še ni zmanjkalo, temveč so izgubili svojo sladkobo, svojo notranjost, saj je sedaj vse tisto, kar je bilo takrat pomembno, postalo breztežno.
Droga se je izgubila nekje v glavnem mestu, ali pa je bil beli prah samo v mojih predstavah in nikjer drugje.
Tokrat si želim belih kristalov odtekajočega morja. Bo vsaj okus, sicer drugačen.
Mighty Oaks - Back To You
Ni komentarjev:
Objavite komentar