Vdova pravice

Skratka, v mladosti oziroma v letih okoli številke deset, morda enajst sta prevladovali zvezi besedni zaklad ter splošna razgledanost. Ne vem, koliko tega so si tedaj otroci želeli, vendar so zagotovo večkrat slišali, da jim česa od tega primanjkuje.

Skozi desetletje se ugotovi, da je poleg poznavanja glavnih mest držav še mnogo več stvari, ki bi jih človek lahko vedel, a nažalost tudi ne ve, kaj vse bi moral vedeti, da bi se dokopal do zaklada in razgledanosti.

Morda bi moral poleg držav poznavati še njene veljavne valute, morda še njene sedanje voditelje, njihove družbene ureditve, predvsem pa tudi poimenovanje njihovih prebivalcev, a obnemi, ko se vpraša: „Kako se imenujejo prebivalci Slonokoščene obale?“

Bi moral poznati tudi filme ali le tiste z največ nagradami, njihove režiserje in igralce? Bi moral poznati glasbene skupine, njihove pesmi in člane skupin? Bi moral poznati in prepoznati vse kamnine? Morda le ptice na vrtu? Kaj pa vse zemeljske veke? Bi moral vedeti, kaj se stresa v žrelo plavža, ter vse temperature in produke, ki nastanejo pri destilaciji nafte? Morda bi bilo bolje, če bi znal s prstom pokazati na najsvetlejše zvezde, jih poimenovati ter povedati, kateremu ozvezdju pripada.

Koliko znašajo dimenzije košarkarskega igrišča? Koliko meri razdalja med zgornjim robom teniške mreže in podlago? Katera vera uporablja svetišče ognja? Kdaj se je končala prva svetovna vojna in kdaj je Nemčija napadla Francijo? Koliko znaša druga kozmična hitrost? Kje je najvišje letališče na svetu? Kaj se ponavadi potrosi, da se zniža skisanost zemlje? Čemu imajo nekatere starejše hiše en „vogal“ zaoblen? Zakaj se hrana v „ekonom loncu“ skuha prej? Kateri so uradni jeziki Združenih narodov?

Nato začne brati nekaj drugega in se mu pogled ustavi na lombardnih kreditih, saj ne ve, kaj so to. Sledi barva boraksa, njegova kemijska formula ter višina parapetnega zidu.

Nato človek dojame, da pravzaprav ničesar ne ve, saj za večino vprašanj ne pozna odgovorov, vendar se ne sme razburjati ali biti razočaran. Na svetu je enostavno je preveč znanja in nihče več ne more poznati vsega. Gre zgolj za to, katero znanje je pričakovano na nivoju družbe oziroma v elipsah, v katerih se človek giblje. Ni pa zahtevano.

Zaklad in razgledanost sta samo nedosegljiva, a spodbudna cilja.