Leta se obračajo in po kar nekaj letih se ponovno spogledujem s skuterjem. Treba ga je spraviti v red, čeprav ga legalno ne bo možno voziti po cesti, saj ga po trenutni zakonodaji ga ni moč registrirati. Pred kakšnimi petimi leti se bi to še dalo, čeprav na upravni enoti namigujejo, da bo to čez nekaj let zopet možno.
Čeprav ni bil nikoli registriran, sem se na njemu redno vozil in, če so bili policaji na vidiku, sem se jim umaknil. Kupil sem si tudi rdeče-črno čelado, čeprav ne vem, kje je sedaj, ampak to sploh ni pomembno, saj je tako ali tako postala premajhna. Če pomislim, da sem bil takrat star petnajst, šestnajst let, lahko rečem, da sem si takrat kar precej upal. (:
V tistih časih oziroma generaciji so bili motorji precej popularni in v osnovni šoli je kar polovica razreda opravljala izpit.
Ko je skuterju prvega maja nekega leta počila zadnja guma, smo jo zamenjali. Sedaj pa je ta zopet razpadla in preperla. Tako se reče, dejansko pa se je na zračnici pojavila špranja pa tudi plašč je z leti postal trd.
Sedaj, ko ga dajem narazen, ne morem dojeti, da sem to že počel bistveno mlajši, ko sem z umazanimi rokami preživel nekatere popoldneve ob motorju. Ne vem, s čim se sedaj ukvarja generacija stara šestnajst let, ampak upam, da niso vsi na mobilnih telefonih.
K sreči se na mobilni telefon nisem nikoli navezal in vedno poslušam graje, čemu se ne oglašam in čemu sploh imam mobilni telefon, če se bojda nikoli ne oglasim. Ljudje, navadite se in vedite, da obstajajo dnevi, ko za mobilnim telefonom izgubim vso sled.
Jaz zmorem brez, kaj pa vi?