Prikaz objav z oznako pozabljeno. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako pozabljeno. Pokaži vse objave

sreda, 20. april 2016

Tema dneva

Če ne izkoristiš možnosti ali tveganja… kdaj boš?
In za odgovor sem tvegal.

Nato sem se počutil tako zbegano, negotovo, grozno. V glavi mi je mrgolelo vsega in, najslabše, nisem mogel ločiti, kam kaj sodi: v sanje ali v resničnost? Kaj od vse te zmede je bilo resnično in kaj ni? Kaj se je dejansko zgodilo in kaj le navidezno?

Sam sem si kriv. Nisem se poslušal in se lotil napačno. Ne smem si reči, da je bila to šola za naprej, saj se potem res ničesar več ne bom lotil, ampak moj notranji čut je dosedaj vedno ravnal prav.

Dejansko nikoli, ampak res nikoli ni zatajlil. Bi še tvegal? Ampak, zakaj sploh bi?

sreda, 9. december 2015

Dih časa

Že vrsto let čakam in upam na fotografije zgodbe štirih dni srednje šole. Morda jih ne obstaja ravno toliko, kolikor prizorov še pomnim, a bi bil že zadovoljen s koščkom mozaika. Naj mi jih kdo pošlje. To je moja novoletna želja in to so vse moje novoletne želje.

Vem, kje sem bil, kje sem hodil, kaj sem jedel in česa ne, a tudi to, da takrat iz nekega razloga nisem vzel fotoaparata s sabo. Pa tudi fotografij iz telefona tistega leta nimam. Groza.

Poleg teh so nekoč obstajale fotografije naše kemijske raziskovalne ekipe v prvem letniku oziroma edine fotografije, na kateri nosimo bele halje in zaščitna očala. Teh fotografij nima nihče in v to sem prepičan.

petek, 12. junij 2015

Izložba hrepenenja

Arhitekt opazuje, ne modruje.
Se uči, da nekaj dobrega naredi.
Počasi napreduje, ker ga nekaj omejuje.

Sčasoma ugotovi, da si nekaj drugega želi.

Arhitekt si svoj svet gradi,
vmes pa še kakega skadi.
Vse dobro zbira, ostalo prezira.

Arhitektu se svet podira, zaklala ga je sekira.

Njegova najljubša. Sekira seveda.

sreda, 18. marec 2015

Odmev razuma

Počasi se pomikam iz ekvatorialnega in tropskega podnebja in misli se mi bistrijo. Po treh mesecih kaosa bo potrebno (marsikaj) pospraviti.

sobota, 7. marec 2015

Nariši nov dan

Kako fajn se je pogovarjati z ljudmi, ki so prepotovali skoraj ves svet: Nova Zelandija, Avstralija, Tajvan, Hong Kong, Južna Koreja, Japonska, Indija, Grčija, Švedska, Kazakstan, Južnoafriška republika, Kolumbija, Argentina, Peru, ZDA, Mehika. In tako doživeto pripovedujejo, kaj se jim je pripetilo potem, ko so se vrnili s svetilnika nad mestom Macao.

sobota, 7. februar 2015

Drugi severni pol

V življenju ni tako zelo pomembno, kaj dosežeš in koliko imaš, temveč da odpraviš dosedanje pomanjkljivosti.

Sestavljanka je lahko še tako velika, ampak brez enega kosa ne bo nikoli dokončana. Kopalnica je lahko zlata, a v hiši brez vodovoda neuporabna.

Opažam marsikaj in tudi, da se mi je z leti nabralo cel koš objav od listja, trave do podgane, ki še nikoli niso bile objavljene, zato bom uvedel novo značko pozabljeno, ki bo označevala te objave. Ker bo pri nekaterih jasno razviden vsebinski razmik, opozarjam: Pričakujte nepričakovano.