Vedeli so, da lahko poberejo še več, če ustvarijo potrebo po trošenju, ko potešijo človekove želje, poskrbijo za njegovo ugodje in mu nahranijo egoizem. Zato je bil razvoj ekonomije takšen, da se ni spraševalo, kaj je dobro za človeka, temveč kaj je dobro za rast sistema, in človek postaja vedno večji potrošnik.
Današnja družba je zunaj tirov. Človeška narava je prestopila smisel obstoja, saj je človeku pomembnejše, kaj ima, in ne več toliko, kaj je. Si lastiti, imeti moč, agresijo, pohlep in zavist; ali biti dober in ustvarjalen? Okolje slednjega ne spodbuja, zato postajajo ljudje zaslepljeni z narekom množice in pogosto izgubijo svojo drugačnost. Tega ne bodo priznali, zdi se jim preveč naravno. Naravno v umetniji. Ampak končna postaja se konča v prostoru omejenih razsežnosti, kjer življenje preide v spomine oziroma v to, kar si bil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar