So ljudje, ki iščejo akcije, in te akcije jim oblikujejo življenje. Vsak teden prejmejo po pošti ob ponedeljkih ali sredah svoj jedilnik s kuponi dodatnega znižanja in, če ga poštar izgubi ali vzame zase, potem gredo ponj v trgovino. Meso poceni, sir poceni, solata poceni. Vse poceni, a si nažalost kljub zavedanju in pričakovanju novih tedenjskih akcij delajo vojne zaloge. Upam, da njihovo življensko delo ni le izgradnja zaklonišča.
Namesto enega kozarca štiri kozarci; namesto enega kilograma trije kilogrami; namesto enega kosa kar dva zavoja po tri kose, saj smo šele konec januarja in rok uporabe vsakega kosa je šele marca. Še nekaj sladkih smetan za stepanje iz znižanja pred rokom uporabe.
In kaj se pokaže pod črto, ko se meso pokvari in solata oveni ter je v hladilniku še vedno pet sirov do prvega marca ter še dva nova? Morda nekaj prihranijo do trenutka, ko pride račun zaradi velikega hladilnika in dveh zmrzovalnih omar.
Je tako težko razumeti, da se dandanes ne izplača več ustvarjati zalog, saj v trgovini še ničesar ni zmanjkalo. Zakaj bi kupovali tisto, česar se ne načrtuje in se še ne ve, kje porabiti? Morda veliko raje strgajo plesen kot da bi izdelek prepustili nekomu drugemu, ki ga bi še isti dan porabil.
Se ne bi raje vprašali, čemu je nekaj v akciji? Zakaj bi prodajalec bil tako neumen, da bi nekaj prodajal po nižji ceni? Razlogi seveda so!
Dostavnemu tovorjaku je na poti odpovedalo hlajenje in nekaj sladoleda v posodi je bilo ponovno zamrznjenega, kar se kaže na kristalčkih ledu tik pod pokrovom. Tudi čokolada se je med prevozom lahko delno stopila in dobila belkaste lise. Skratka, v akciji so tudi izdelki, ki po kakovosti niso enakovredni izdelkom izven akcije.
Ni komentarjev:
Objavite komentar