Ko otrok spije vsebino plastenke, vanjo pihne in zasliši se zvok. Ker zvoka ne pričakuje, se začudi, in vpraša, kaj ta zvok ustvarja.
No kaj ga ustvarja? Kako otroku enostavno razložiti? Oziroma kako bo otrok sprejel in kako se bo počutil, da ti, nekajkrat starejši od njega tega ne veš, pa čeprav gre za povsem običaje stvari iz življenja. Plastenka ni nekaj posebnega in pihanje tudi ne.
Kdo bi me moral tega naučiti? Zakaj se spomnim Napoleona, katerega nihče od danes živečih ni poznal osebno, in Ilirskih provinc iz meni neznanega časa? Zakaj se človeka ne uči o sedanjosti?
Soočiti se z neznanjem in zapolniti praznino, pomeni ustvarjanje novih miselnih povezav, ki na koncu razjasnijo celo tisto, kar si drugi predstavljajo po svoje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar