Najprej sem mislil, da gre za potegavščino, ampak dejansko so resnično zbirali podpise za uvedbo dneva proti obrekovanju.
Zame obrekovanje kot pogovor predstavlja mašilo, ko se bi ljudje radi pogovarjali, vendar se nimajo o čem bolj pametnim. Pri obrekovanju se rado še pretirava. Ker mi teme, o katerih se tedaj pogovarja, ne ležijo oziroma me ne zanima to, kaj kdo počne, kje in kako, tudi sam slišim kakšno vprašanje, čemu me to ne zanima in vsakič odvrnem, da se bi lahko pogovarjali o čem pametnejšim, recimo o vsaj kuharskih receptih. Ko pa jaz govorim pa se vidi, da večina ni zmožna držati nivoja. Veliko raje bi poslušal razgledane ljudi, ki vedo, kaj je to vinski cvet in kje je Monakovo.
Ker ljudje poleg obrekovanja znajo takšni ljudje tudi peti, se je petje znašlo na isti stopnički, zato mi razne oddaje z iskanjem talenta in prireditve s kulturnimi vložki predstavljajo stran vržen čas. V bistvu mi je petje tako brezveze, da si besedila sploh ne zapomnim. Verjetno zato, ker bi mi pomnenje vzelo pozornost.
Včeraj sem prejel zahvale za svoje sobotno delo. Nekaj se je naredilo, lahko bi naredili več, predvsem bi lahko naredili bolj premišljeno, sploh pa, da ne bi rinili na tisto streho s polakiranimi strešniki.
Vedno bi bilo lahko boljše, pomeni, da je bilo do sedaj slabše.
Ni komentarjev:
Objavite komentar