Letos bo minilo tudi deset let od mojega prvega nakupa preko spleta v tujini. Verjetno je največji razlog za zadržanost pred nakupi na daljavo strah, da se plača, a se potem ničesar ne dobi. Ta strah je značilen za Slovence, za katere bi približno ocenil, da jih bi večina (vsaj osemdeset odstotkov) izbralo nakup s plačilom pri prevzetju (kjer se lahko še vedno dobi mačka v žaklju), če bi bil ta mogoč, oziroma vsaj devetdeset odstotkov sploh ne bi izvršili nakupa, če tega plačila (pri prevzetju) ne bi bilo. Drugi narodi so veliko bolj velikodušni pri plačilu vnaprej.
Za spletne nakupe trenutno koristim Mastercard, katerega sem prejel pred letom in pol ob odprtju računa v Berlinu. Pred tem sem imel tri kartice slovenskih bank, vendar je bila njihova uporaba predraga. Nemška banka nudi kartico brez naročnine oziroma članarine, prav tako pa so pri njih UPN plačila brezplačna. Ker smo skupaj v EEA imajo tudi oni IBAN številko, ki se sicer začne z DE, zato prenosi potekajo tako kot med slovenskimi bankami in so izvedeni najkasneje naslednji dan. Edina slabost te banke je odsotnost kakršnih koli varčevalnih shem, zato koristim te storitve pri slovenski.
Kar naredi nemško banko še boljšo je mobilna aplikaciji, v kateri je mogoče izbirati, kaj se lahko s kartico počne: ali plačuje ali tudi plačuje na spletu ali zamenja PIN. Nažalost je brezplačnih samo prvih pet dvigov na bankomatu mesečno, kar je bolje kot nekatere slovenske banke.
Dlje časa, nekje sedem let, že nakupujem na ebayu nove in tudi rabljene stvari. Prav toliko časa že naročam iz Nemčije, saj je tam ceneje pa tudi za dva odstotka manj davka se plača. Letos sem začel nakupovati tudi na Aliexpresu. Nadalje naročam še v trgovini v Veliki Britaniji, ki v Slovenijo za 6 evrov dostavi čez noč, če seveda imajo v zalogi, kar se mi zdi noro, in eno v Teksasu, ki sicer dostavi v štirih dneh in ni težav s carino.
Nekaj pomislekov je seveda z garancijo, ampak zaenkrat še nisem imel težav s čimer koli.
Ni komentarjev:
Objavite komentar