Danes sem s kolesom vred padel na ravni cesti in to že po par metrih po tem, ko sem se nanj odžejan usedel, zgolj zato, ker me je zanimalo, kako hitro lahko z mesta pospešim. Zdaj to vem in vem tudi kako se lahko to konča, zato tega ne bom več poskušal.
Ob pogledu na odrgnine mi je bilo žal samo eno: da nisem uspel zaključiti začrtane poti. Ko sem s tal pobral telefon in denarnico ter ju spustil v žep, je bil telefon zopet na tleh in takrat mi je bilo jasno, da sem si raztrgal hlače. Telefon je dobil praske, zaradi katerih imam bok cel, kar pa ne velja za okončine, na podlakti sploh manjka kože.
Ni komentarjev:
Objavite komentar