Bilo je obdobje, skupaj trajajoče dva tedna, ko so me pri skoraj vsakem obisku poštne poslovalnice in bencinskih servisov spraševali po davčni številki, misleči, da pošiljam za podjetje ali točim gorivo za podjetje. Njihov razlog mi je ostal neznan, saj sem se tisto obdobje obnašal enako kot pred tem in po tem. Količina pošte ni odstopala od povprečja, avtomobila nisem menjal, oblečen sem bil tako kot ponavadi. Potem se je kar nehalo.
Sicer pa je danes že drugi dan, ko ne in ne morem izreči določene (bistvene) povedi določeni osebi. Ker je to tako težko, sem si bil naredil načrt z dvema točkama in sem pričel, kot prvo velja to in to. Ko sem moral preiti na bistveno drugo točko, je nastal mrk. Nekaj deset minut kasneje sem poskusil ponovno z dvema točkama, pri čemer je bila sedaj prva točka drugačna, pri drugi točki pa se mi je zopet ustavilo. Poskusil sem v tretje. Isto, vendar sem namesto druge točke rekel, da bom počakal zunaj. V četrtem poskusu sem namesto drugege točke imel že tretjo in četrto točko. Bil sem res potrt. To slabo energijo sem prenesel v noge in sem hodil sem in tja. Tuhtal sem, da si bom poved druge točke napisal na list papirja in jo prebral. Seveda mi tudi to ni uspelo.
Nato sem se domislil nečesa drugega, povsem nepovezanega. Udejanil sem eno izmed mojih (norih) idej in, ko mi je uspelo, sem planil v krohot. To sem pokazal drugim, ki udejanjenega niso razumeli. Pričakovano niso razumeli, saj nisem želel preveč razkriti. Čez nekje pol user sem poklical omenjeno določeno osebo po telefonu. Zopet sem začel s prvo točko, ki je bila tokrat nekaj sedmega, namesto druge točke pa sem rekel, da se vidiva v ponedeljek. Neverjetno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar