Nekaj tednov nazaj sem se navdušil nad ponovno uporabo plastičnih mas. Po hitrem pregledu obstajata dve skupini teh mas: termoplasti in termoseti. Za ponovno uporabo so najprimernejši termoplasti, saj jih je pri višji temperaturi mogoče preoblikovati oziroma jih brizgati v kalupe. Termoseti se s povečevanjem temperature ne mehčajo, zato jih predvsem drobijo in nato prešajo ali uporabijo kot primes.
Umetne mase za ponovno uporabo so označene s tremi puščicami, ki sestavljajo obliko trikotnika, ter s številom znotraj omenjenega trikotnika. Postopek je preprost: umetne mase se loči glede na to število in glede na barvo, potem se jih zmelje na delce, delce segreje v zmes ter jo potisne v kalup.
Preprosto dokler se ne začne preračunavati, koliko stanejo stroji ter energija zanj. Za dodatek mora biti tudi umetna masa čista, zares čista. Praviloma bi morali pred zavrženjem vsake embalaže v smetnjak za embalažo to umiti. Koliko ljudi to sploh počne? Torej so potrebna še čistila, energija za pranje in seveda obdelava odpadnih vod.
Na koncu se izkaže, da je v trenutni ekonomiji ceneje neuporabiti obstoječe umetne mase za izdelavo novih, zato trenutno tudi ni vzpostavljenih shem vračil plastenk. Deluje le kavcijski sistem steklenic za nekaj vrst pijač. V tej shemi ni potrebno zgolj čiščenje, tudi steklenice morajo biti namensko izboljšane – z debelejšo steno, da se težje razbijejo.
Po mojem mnenju najboljši pristop k zmanjševanju odpadkov preprečiti njihov nastanek. Pomislite. Vrečka za smeti je takoj smet.