Kot vsako leto se z odhodom zime prehladim in mi teče z nosa. To ne bi bil tolikšen problem, če se ne bi vsake pol ure brisal, zaradi česar postaja to že tako nadležno še neprijetno dejanje.
V petek sem iz utrujenosti dal vse štiri od sebe, v nedeljo pa ponosno zaključil vse, kar me je v petek čakalo, čeprav se še zdaj sprašujem, kako mi je uspelo vse postoriti s čakanjem na zadnji dan. Dejansko sem namesto petih oziroma šestih dni, isti postopek izvajal dva tedna, saj so mi kemikalije zaradi nizkih temperatur postale viskozne, topila pa so hlapela počasneje. Večinoma sem torej čakal.
Včeraj sem potrošil dve svoji uri s parlamentiranjem z umetno inteligenco, da mi poda rešitev za potešitev lastne radovednosti, potem pa sem jo premeteno ugnal tako, da sem šel prebrat dokumentacijo in si odgovor našel v nekaj minutah. Prmejdun, bolj kot sem predvideval, da si bom s tem prihranil nekaj časa, več ga dejansko izgubim.
Po nekje petih letih se je ponedeljkov redni sestanek prevzema, predaje in pregleda tedenskih nalog prestavil na torek. Tudi tu je zavladala umetna inteligenca s svojimi umetelnimi nesmisli, katerih nihče ni kritično pregledal, zato je bila večina storjenih opravil točno takšnih, tja v tri dni. Torej, ta teden še en krog.
Ni komentarjev:
Objavite komentar