Bolj ko sem iskal vzrok težave, manj je bilo nejasnosti in še manj hipotez, čeprav sem ne samo upal, temveč tudi vedel, da obstaja rešitev oziroma vzrok nepravilnega delovanja. Ko sem si danes rekel, da moram do poldneva to rešiti, ker se želim ukvarjati z nečem drugim, sem privzel, da je bilo do tedaj vse pravilno izvedeno oziroma da mora biti vzrok nekje drugje. S poskušanjem in opazovanjem mi je nato uspelo vzrok najti v desetih minutah.
Kot vsakič si znam odgovoriti na vprašanje, zakaj se tega nisem domislil prej. Odgovor je v moji lenobi, saj sem k zadevi pristopil drugače, kot je bilo pričakovano, in sem sumil, da je težava v mojem pristopu. Koneckoncev moj pristop je bil povsem ustrezen, ker je preverjeno deloval drugje in to večkrat, tu pa ne. Morebiti sem res moral zapraviti vsaj dva tedna prostega časa, da sem izločil dovolj nejasnosti in zatorej bil primoran rešitev poiskati drugače.
Pomočnik na žetone je bil na koncu le general, saj mi tega ni predlagal, in vem, zakaj mi tega ni predlagal. Vse, kar zna, mora biti najprej napisano ali narisano. Mojega stanja na mizi ni poznal, a četudi bi ga, ne bi vedel, ker je dokumentacija o tem drugačna oziroma pomanjkljiva. Četudi mu sedaj nanizam dejstva, da bi spoznal stanje, mu ne uspeva.
Miza se je spraznila (dejansko se je to zgolj prestavilo na drugo spraznjeno mizo), zato sem se danes lotil naslednjega projekta, začetega julija. Gre za ne ravno moderni nadomestek živosrebrnega stikala. Zaenkrat deluje, vendar je premalo odziven.
