Mišljenje resničnosti

V glavi nastaja hrup, zaradi katerega težje zaspim. Te energije, tega šuma ne znam omejiti, saj bolj kot se trudim, več ga je; in ne znam odnehati.

Želim si, da bi bil za devet let mlajši, da bi že prebral vse knjige, ki si jih sedaj želim prebrati, da ne bi bila vsaka knjiga za vsaj petsto listov debela oziroma da v njej ne bi pisalo tistega, kar je napisano v preostalih knjigah ali kar sem že nekje prebral.

Morda je devet let preveč; dovolj bi bilo samo šest let. Po drugi strani pa še dobro, da ni jih dvajset preveč.

Delo dobro dene, saj se tedaj lahko misli sprostijo. Ni mi tako lahko kot nekaterim, ki se usedejo na plažo ali pomol ob morju ali le uležejo na ležalnik doma na vrtu in mislijo, kar že mislijo, če sploh mislijo. Jaz sem eden izmed tistih, ki premišljujejo o vprašanjih „kaj če“ o preteklosti in prihodnosti in takšna vprašanja za človeka niso dobra, zato je potrebno zatreti vse pogoje za njihov obstoj.

Homologacijski cvetovi

Sredi poletja se je dotedanji mobilni telefon, ki je bil že dvakrat na popravilu, začel obnašati po svoje. Najprej je svoja početja prikrival, zato sem bil na to še toliko manj pozoren. Teden dni kasneje pa sem že posumil, da poglavitna funkcija, torej vračanje na prejšni zaslon, ne deluje več. Ne glede na to, kolikokrat sem pritisnil in kako pogosto sem pritiskal, se je le redkokrat vrnil nazaj. Njegova ohromelost je postala nadležna.

Ker je telefon že zapustil svoj garancijski rok, sem začel iskati novega in po enem tednu sem končno izbrskal telefon, ki je zadostil pogojema: ni predrag in je vsaj tako dober kot je bil dosedanji. Morda se sliši enostavno, ampak ni bilo, saj je bil prejšni zmerno dober in naloga je bila težka. Čez nekaj dni je poštar prinesel telefon.

Po nekaj mesecih uporabe lahko rečem, da je vsaj tako dober kot prejšni in zaenkrat še nisem ugotovil, da bi potreboval dražjega. Marsikdo težko verjame, da me njegovo lastništvo in uporaba stane manj kot štirinajst evrov mesečno ob držanju pesti, da bo z mano sodeloval vsaj še dve leti. V to ceno so všteti tako pogovori kot prenos podatkov četrte generacije za dvakratnik moje mesečne porabe. Pa zanka? Je ni!

Telefon dela, je vodoodporen in ni neznane blagovne znamke. (:

Torej bolje en teden razmišljati, kot se še isti dan zapoditi v trgovino.

Likovno ime

Tak čas oktobra je na nepokošenem travniku ležala preminula oseba. Pri sebi je imela vozniško dovoljenje in je izgledala že kot okostnjak, a ni zaudarjala. V dovoljenju je poleg njegovega imena in priimka, katera sem že pozabil, pisalo, da je bila rojena leta 1915. Oseba je bila znana po psevdonimu Martin Krpan in je vozila večje rdeče-modro motorno kolo, ki ga hrani policija v svojih kletnih prostorih, tik pod recepcijo. Videl sem ga, ko sem s kovinsko palico parkrat ob pultu udaril po tleh, nakar je v tleh nastala luknja.

Drugega dela sanj pa se ne spomnim.